V Ljutomeru nov obrat za reciklažo – EOL 71-72

Zakaj ste se odločili za naložbo v obrat predelave odpadnih nagrobnih sveč, kdo so partnerji oziroma investitorji in kakšna je vrednost naložbe?
Naša ideja, da bomo predelovali odpadne nagrobne sveče, je stara že več kot deset let. Uresničevati smo jo lahko pričeli pred štirimi leti, saj je bila takrat sprejeta Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Do danes nam je uspelo zbrati zaupanja vredne partnerje in investitorje, ki so bili sposobni financirati naložbo v popolnoma novo tehnološko opremo za predelavo sveč. Na trgu bomo konkurenčni tako po kapaciteti in ceni predelave kot po kakovosti predelanih materialov za ponovno uporabo.
Z namenom, da bo naša predelava čim bolje organizirana, smo se povezali z družbo Saubermacher Slovenija, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko to delo opravi najbolje, kar je podjetje že večkrat dokazalo tudi pri drugih vrstah odpadkov. Naš največji partner pa je družba FINAKOS, ki je tudi največji investitor obrata. Investicija je razdeljena v več faz, od katerih sta dve z vrednostjo preko 1 milijona evrov že realizirani. To je naložba v nepremičnine in sortirnico s tehnološko opremo za predelavo sveč. V nadaljevanju načrtujemo še dodatne investicije v strojno opremo za granulacijo PVC-plastike in talilnike za parafin. Dolgoročno je naša želja tudi predelava ostale odpadne plastike iz PVC.

Kakšne so zmogljivosti obrata in ali boste usmerjeni le na zbrane količine ONS na slovenskem trgu?
V našem primeru gre za strojno opremo za predelavo polivinilkloridnih odpadnih sveč s kapaciteto 1000 kg/h, kar pomeni, da bomo lahko z eno izmeno letno predelali okrog 1.500 ton teh sveč. Trenutno imamo pogodbo samo s shemo PRONS, ki nam bo v predelavo namenila približno polovico od vseh 2.500 ton odpadnih sveč, ki se zberejo na našem trgu v enem letu. V nadaljevanju pričakujemo, da bomo zaključili že pričete dogovore v tujini, kjer ločeno zbiranje sveč že poteka, nimajo pa še takšne predelave, da bi pridobili kakovostne proizvode.

S predelavo sveč ste že začeli. Kakšna je vaša tehnološka oprema, saj je znano, da je pri predelavi sveč bistveno zagotoviti kakovostne izhodne surovine? Ali imate urejeno tudi sortiranje odpadnih nagrobnih sveč glede na to, da so na trgu različne vrste sveč?
Tehnološka oprema je plod lastnega razvoja, pri izdelavi pa smo sodelovali skupaj z našim partnerjem iz Nemčije. Gre za novost na področju predelave sveč. Oprema je popolnoma avtomatizirana, predelava je okolju prijazna, brez negativnih vplivov na okolje.
Prav gotovo brez sortiranja zaradi zelo različnih vrst sveč ne gre. V ta namen imamo urejeno sortirnico, ki je eden od pomembnejših elementov naše predelave. V njej izločimo sveče iz stekla in keramike, sveče iz PP, PET, embalažo od svetilnega olja ter papirnate sveče, ki za našo strojno predelavo niso primerne. Izločijo se tudi elektronske sveče, ki jih ročno razstavimo. Pridobljene frakcije, tj. elektronske module, baterije, predamo ustreznim zbiralcem v nadaljnjo predelavo.

Kakšna bo dejanska stopnja reciklaže in katere materiale boste lahko prodali kot odpadne surovine? Za katere frakcije je največ zanimanja?
Stopnja naše predelave je preko 90 odstotkov bruto prevzetih količin odpadnih sveč. Prodali bomo lahko predelano PVC-plastiko in parafin, kovine, to so kovinski pokrovčki na svečah, ter ostale izločene plastične sveče iz PET in PP. Največ zanimanja na trgu je za dobro očiščen parafin, ki ga bodo uporabljali svečarji pri proizvodnji sveč, in PVC, ki se uporablja v industriji za različne namene.

Kaj je pokazal izračun rentabilnosti naložbe?
Pri trenutnih cenovnih razmerjih ocenjujemo, da se bo dosedanja naložba povrnila v petih letih.

Koliko nečistoč in ostalega materiala boste morali odložiti in kako boste zagotovili popolno čistočo posamezne frakcije?
Predvidevamo, da bomo morali pooblaščenim zbiralcem ustrezno predati okrog pet odstotkov nečistoč, saj se na pokopališčih v zabojnike, namenjene samo za odpadne nagrobne sveče, odlagajo tudi drugi odpadki. Kljub temu pa je zavedanje obiskovalcev pokopališč o ločenem zbiranju nagrobnih sveč boljše glede na pretekla leta.

Ali boste zagotovili tudi reciklažo elektronskih nagrobnih sveč?
Velika večina slovenskih proizvajalcev elektronskih sveč že proizvaja ekološke elektronske sveče, ki so lahko razstavljive in jih je mogoče reciklirati. Pri nas te sveče izločimo in jih ročno razstavimo. Elektronske module in baterije predamo ustreznim zbiralcem za nadaljnjo predelavo, PVC-plastika pa gre v našo strojno predelavo.

Kaj svetujete okoljski politiki pri ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami?
Odpadne nagrobne sveče niso več breme za okolje. Za to vrsto odpadka je v Sloveniji zelo dobro poskrbljeno, predvsem za sveče iz PVC, saj jih vse predelamo, zato pričakujem od naših državnih in ostalih institucij ter javnosti, da bodo od sedaj naprej širili pozitivno medijsko kampanjo o odpadnih svečah.

Plastkom obratuje pozitivno, čistost materiala dobra

Plastkom je v Sloveniji prvi začel predelovati odpadne nagrobne sveče in v začetku ni bilo lahko. Po pridobitvi vseh dovoljenj za reciklažo ovir ni več in tudi problem sortiranja je odpravljen. Direktorica Plastkoma Mojca Korbar je povedala:
Predelava ONS poteka brez problema. Vse količine, ki nam jih pripeljejo, se sproti predelajo. Čistost materialov je dobra, pri PVC plastiki je 98 %, pri ostalih materialih pa 100 %. Vhodne in izhodne cene zagotavljajo rentabilnost obrata. Poslovanje je pozitivno, tako naj bi bilo do konca leta, vse pa je odvisno od prodanih količin sveč. Po delni spremembi tehnološke opreme smo dosegli zadovoljivo čistost materiala, tako da sortiranje ne predstavlja ozkega grla. Res pa je, da je čistost odvisna od ustreznega ali neustreznega skladiščenja odpadnih sveč v komunalnih podjetjih. Nekatere komunale zagotavljajo čistost, nekatere pa ne. To predvsem vpliva na kakovost PVC materiala. Komunale bi morale imeti zabojnike za skladiščenje sveč in jih ne skladiščiti na pesku. Poleg parafinskih sveč se izločajo elektronske sveče. Elektronske sveče se sortirajo in pripravijo za nadaljnjo predelavo, kar dela pooblaščeno podjetje. Pri PET plastiki, ki se pojavlja pri elektronskih svečah, nastaja problem, ker se jo vsi izogibajo zaradi rdeče barve. V šestih mesecih smo izločili 25 ton baterij, celotno količino predelave ONS zagotavljamo v sodelovanju z Interserohom in imamo še proste kapacitete. Mesečno predelamo od 170 – 180 ton sveč.

Okoljski cilji pri predelavi ONS niso določeni

Ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo postavili tri vprašanja o ravnanju z nagrobnimi svečami v Sloveniji:
1. Kako uspešni sta glede na izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami shemi Interseroh in Prons posebej z vidika predelave in reciklaže?
2. Kdo spremlja transparentnost delovanja obeh shem in kaj kažejo podatki o zbranih količinah v letu 2011 in prvem polletju 2012?
3. Kdo zagotavlja predelavo za obe shemi in ali so znani podatki, koliko odpadnih nagrobnih sveč mora v predelavo v izvoz?

Družba Prons ni zagotovila recikliranja
Na družbo Prons je bilo v letu 2011 preneseno ravnanje za 3.102.055 kg nagrobnih sveč, danih na trg v letu 2011. Njihov zbiralec, podjetje Saubermacher, je za njihov skupni načrt zbral 1.265.510 kg odpadnih nagrobnih sveč (40,8 %). Za zbrane odpadne nagrobne sveče je družba Prons zagotovila predobdelavo teh sveč, in sicer v podjetju CRO Vrhnika in v podjetju Saubermacher Slovenija PE Lenart, pri čemer je bilo izločenih 1.076 kg odpadnih elektronskih modulov in 3.550 kg nečistoč, ki se jih je odložilo. Recikliranje predhodno obdelanih odpadnih nagrobnih sveč v letu 2011 ni bilo zagotovljeno.

Družba Intereseroh ima za reciklažo dva partnerja
Na Družbo Interseroh je bilo v letu 2011 preneseno ravnanje za 3.197.142 kg nagrobnih sveč, danih na trg v tem letu. Njihov zbiralec, podjetje Saubermacher, je za njihov skupni načrt zbral 1.394.660 kg odpadnih nagrobnih sveč (43,6 %). Zbrane odpadne nagrobne sveče so se predhodno obdelale. V letu 2011 je bilo pri postopkih predhodne obdelave izločenih skupno še 26.942 kg odpadnih elektronskih modulov, izločenih pa je bilo tudi 121.187 kg odpadnih kovin ter 86.906 kg nečistoč, ki se jih je odložilo. Predhodno obdelane odpadne nagrobne sveče so se 29. 2. 2012 oddale v predelavo predelovalcema: podjetju Plastkom (776.530 kg odpadnih nagrobnih sveč) in podjetju Navodnik (135.440 kg odpadnih nagrobnih sveč), predelane naj bi bile do konca aprila 2012.
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami ne določa okoljskih ciljev glede zbiranja ali predelave oziroma recikliranja.
Nadzor nad izvajanjem Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami izvaja Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje – Inšpekcija za okolje in naravo. Po podatkih Carinske uprave RS je bilo v letu 2011 dano na trg v Sloveniji 6.339.997,3 kg nagrobnih sveč, od tega je bilo za 6.299.197 kg nagrobnih sveč ravnanje zagotovljeno preko obeh nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Skupno je bilo zbranih 2.660.170 kg odpadnih nagrobnih sveč in vse so bile predhodno obdelane.
Za prvo polletje 2012 še ni obdelanih podatkov.
Recikliranje predhodno obdelanih odpadnih nagrobnih sveč zagotavljata:
– nosilec skupnega načrta Interseroh pri podjetjih Plastkom in Navodnik,
– nosilec skupnega načrta Prons načrtuje, da bo reciklažo zagotovil pri podjetju EKO Plastkom.

Nadzor, nadzor in še enkrat nadzor

Poleg Interseroha je nosilec skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami družba Prons, ki je najprej reciklažo organizirala na Hrvaškem. MKO je v izjavi ugotovila, da je Prons lani uspel zagotoviti le predobdelavo, zato smo o tem povprašali direktorja Pronsa, Marjana Guliča.

V izjavi MKO o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami je zapisano, da družba Prons ni zagotovila recikliranja, pač pa samo predobdelavo. Zakaj niste zagotovili reciklaže?
Z izjavo MKO sicer nismo seznanjeni. Takšna izjava načeloma sicer drži, a je izrazito enostranska in zahteva dodatna pojasnila. Kot smo že navedli v oktobrski številki revije EOL, je imela družba Prons v letu 2010 zagotovljeno predelavo v tujini, kjer je bilo predelano okrog 47 odstotkov vseh zbranih ONS v letu 2010. Ker je v drugi polovici leta 2010 EKO P.U.T. na Hrvaškem prenehal s predelavo, je družba Prons meseca septembra 2010 na ARSO vložila nov načrt ravnanja z ONS, po katerem bi predelavo ONS izvajali v Avstriji. Načrt je bil dopolnjen maja 2011. Kljub številnim urgencam Pronsa nismo od organa ARSO v sestavi MKO do maja 2012, torej v času nekaj manj kot dveh let, prejeli nobenega odgovora.
Bralcem revije prepuščam, naj si sami ustvarijo mnenje o takšni »ažurnosti« ARSO.
Prons je bil zato prisiljen zbrane ONS skladiščiti v skladu s potrjenim načrtom.

Kam ste odložili material?
Vse ONS smo v skladu s potrjenim načrtom skladiščili pri zbiralcu Saubermacher Slovenija, d. o. o., in sicer v večjem delu na lokaciji Saubermacher Slovenija, d. o. o., Lenart s kapaciteto skladiščenja 2.500 ton in manjšem delu na CRO Vrhnika, Vrhnika.
Ker je v avgustu 2012 začela delovati predelava v podjetju EKO PLASTKOM, d. o. o., Ljutomer, s katerim smo sklenili pogodbo o predelavi ONS, smo postopoma začeli prazniti omenjeno zalogo in sproti reciklirati zbrane ONS.

S katerimi težavami se srečujete kot nosilec skupnega načrta?
Težave na tem področju niso nove. Predvsem si želimo nadzor, nadzor in še enkrat nadzor IRSKGHO nad zavezanci in sivo ekonomijo na tem področju. Podatki od začetka uveljavitve Uredbe o ravnanju z ONS namreč kažejo, da deleži ONS glede na količino NS, ki jih na trg RS dajejo zavezanci shem od leta 2010, nenehno naraščajo, in sicer s 35 odstotkov v letu 2010 na 42 odstotkov leta 2011 in celo na 62 odstotkov v prvem polletju 2012. Pri tem pa količine, ki so jih dali na trg RS zavezanci v prvem polletju 2012, padajo za okrog 20 odstotkov. Če se bo takšen trend nadaljeval, bomo do konca leta 2012 pobrali več sveč, kot jih zavezanci dajo na trg v RS, kar kaže, da je na tem področju nekaj hudo narobe.

Na kaj opozarjajo zavezanci?
Predvsem na sivo ekonomijo na tem področju, saj opažajo številne nelegalne prodajalce NS na pokopališčih in od vrat do vrat v svojih okoljih, ki ne spoštujejo določil uredbe.

Kaj bi morala upoštevati okoljska politika za zagotovitev učinkovitejšega sistema ravnanja s svečami?
Naj ponovim: nadzor, nadzor, saj ima IRSKGHO v rokah škarje in platno. Sheme so pri nadzoru popolnoma nemočne.

Razlike med poročili shemam in carinski upravi

Od vzpostavitve sistema ločenega zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč (ONS) je minilo že skoraj dve leti in pol. Rezultati zbiranja ONS so po tem preteklem obdobju dobri. Sistem ločenega zbiranja ONS je vzpostavljen pri vseh izvajalcih javne službe po Sloveniji. Izjemno pomembni dejavniki glede kvalitete ONS, ki nam jih oddajo izvajalci javne službe, pa so način zbiranja (ali je na pokopališčih nameščeno dovolj zabojnikov za ločeno zbiranje, ali so ustrezno označeni, ali je frekvenca odvozov dovolj pogosta ipd.), ustreznost skladiščnega prostora (ali se skladišči na asfaltu, v betonskem boksu, zabojniku ali na peščeni podlagi, ali so ONS pokrite ali na prostem ipd.) in manipulacija ONS v skladišču. V teh letih je kvaliteta storitev izvajalcev javne službe naraščala. Enakovreden dejavnik glede kakovosti pa so tudi obiskovalci pokopališč, ki so v zadnjem času dobro osveščeni ter ONS v večini primerov odlagajo ločeno od ostalih odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih. Dokaz za to je izredno visoka stopnja zbiranja, ki je bila v letu 2011 42-odstotna, v prvem poletju 2012 pa celo 62-odstotna. V manjšem deležu se v ločenih zabojnikih poleg ONS še vedno pojavljajo tudi drugi odpadki. V teh letih smo uspeli z obveščanjem in osveščanjem odstotek nečistoč, po podatkih našega glavnega predelovalca Plastkoma z Jesenic, zmanjšati z dobrih 13 odstotkov na slabih 7 odstotkov.

Družba Interseroh, d. o. o., se je skupaj s svojima predelovalcema, Plastkomom z Jesenic in Navodnikom, d. o. o., iz Celja, lotila izziva reciklaže ONS celovito. Ker smo Slovenci med prvimi v svetu, ki smo se lotili predelave ONS, se nismo mogli opreti na nobene tuje izkušnje in nasvete. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da smo pri razvoju reciklaže ONS potrpežljivi in odprti za več možnosti. Interseroh, d. o. o., ravno zato podpira dva predelovalca, saj imata različne postopke pri predelavi. Rezultati pri reciklaži so se prav tako močno izboljšali, vendar ostaja še veliko možnosti za nadgradnjo. Trenutno je kakovost izhodnih recikliranih materialov pri enem od predelovalcev veliko boljša, vendar pa je zmogljivost predelovalne linije premajhna. Od začetnih izzivov, ki smo jih imeli s postavitvijo predelave, sedaj vso svojo energijo usmerjamo v povišanje dodane vrednosti izhodnih recikliranih materialov. Naš cilj je trajna ekološka naravnanost svečarjev oziroma večanje deleža recikliranih materialov v novih svečah ali drugih izdelkih. Naša prioriteta je, da surovine ostanejo v Sloveniji. To se sicer sliši enostavno, vendar zaradi majhnih količin materialov, ki nastanejo v Sloveniji, ni ekonomske upravičenosti dragih predelovalnih linij. Za tehnološko uspešno pilotno linijo sta potrebna čas in potrpežljivost. Pri recikliranem parafinu smo to že dosegli, saj ga v večini uporabijo slovenski svečarji, sedaj pa se usmerjamo na granulacijo različnih vrst plastike. Da smo kos izzivom in rezultatom na področju predelave ONS, kažejo tudi zanimanja iz tujine za tovrstne procese, saj v tujini ni vzpostavljenega ločenega zbiranja ONS in je večina sežgana v sežigalnicah, ker večinoma nagrobne sveče niso iz PVC-plastike.

Uredba nalaga, da moramo za nagrobne sveče, ki so dane v promet, na svoje stroške zagotoviti zbiranje ONS od IJS in za zbrane ONS na svoje stroške zagotoviti predelavo. Tu prihaja v praksi do različnega tolmačenje uredbe. Družba Interseroh se zaveda, da je obveza skupnih načrtov od IJS prevzeti vse ONS, nastale glede na tržni delež, ki ga posamezni nosilec skupnega načrta dosega. Zapisano pa si nekateri razlagajo tudi drugače. Uredba nam namreč nalaga, da moramo poskrbeti samo za tiste nagrobne sveče, ki smo jih dali v promet. To pomeni, da zbirna kvota ne bi smela biti višja kot 40-odstotna, saj je teža pogorele sveče veliko nižja kot teža nove nagrobne sveče. Tako se lahko tolmači, da je obveza po uredbi le do določene stopnje zbiranja. Izredno visoka zbirna kvota je posledica količin nagrobnih sveč, ki niso evidentirane v nobeni shemi. Družbe ob zadnjih intervalih poročanja ugotavljamo, da prihaja v poročilih zavezancev za poročanje okoljske dajatve do velikih razlik med poročanjem družbam in poročanjem Carinski upravi RS Jesenice. Zbirno kvoto zvišujejo še količine nagrobnih sveč svečarjev, ki niso pristopili k nobenemu skupnemu načrtu, in črni trg. Z izredno visoko zbirno kvoto (okoli 62 odstotkov v prvem polletju 2012) se stroški prav tako izjemno povečajo. Da bi se stanje uredilo, je potrebna uvedba revizij pri zavezancih, ki so vključeni v sheme ravnanja z ONS, prijava zavezancev po Uredbi o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki kršijo ali ne izpolnjujejo svojih obveznosti po tej uredbi, in dvig cen, to je svečarin za nagrobno svečo, dano na trg. Z dvigom svečarin pa že imamo probleme konkurenčnosti na trgu, če ostale sheme tolmačijo uredbo drugače.

Družba Interseroh je svoje obveznosti vedno izpolnjevala do višine tržnega deleža, ki ga imajo zavezanci znotraj skupnega načrta družbe Interseroh, in ta tržni delež celo presegamo. V poročilu se nazorno vidi, da smo v letu 2010 prevzeli približno 25 ton in v preteklem letu 46 ton ONS več, kot bi jih po svojem tržnem deležu morali. V tretjem kvartalu 2012 bomo po zadnjih simulacijah prevzeli 100 ton več ONS, kot znaša naš tržni delež. S tem smo dokazali, da odgovorno pristopamo k problemu oziroma različnemu tolmačenju zapisane uredbe. Vsekakor ne želimo, da imajo IJS problem s kopičenjem ONS na njihovih zbirnih centrih, in še posebej ne želimo, da to eksistenčno vpliva na naše predelovalce, saj jim z ustavitvijo zbiranja prekinemo dotok materiala in posledično ustavitev linije.

Ne glede na izjemne rezultate, ki jih pri predelavi ONS dosega družba Interseroh, nas pestijo različne težave. Nesposobnost sodelovanja na vseh nivojih je ključni problem, ki bi ga morali reševati prednostno. Pri delovanju sistema ravnanja z ONS sta namreč potrebna sodelovanje z vseh strani in dolgoročni pogled. Naše izkušnje kažejo, da se ključni sodelujoči v procesu tega ne zavedajo. Proizvajalci nagrobnih sveč se ne zavedajo, da je vzpostavitev kakršnegakoli sistema ekstremno zapleten proces, ki terja čas in odgovornost vseh. Zavedamo se, da višina svečarine vpliva na končno ceno nagrobne sveče na prodajnih policah, zato se trudimo zmanjšati stroške zbiranja in predelave. Dandanes vse preveč ljudi pričakuje pozitivne rezultate nemudoma, čeprav iz prakse vemo, da so hitre in začasne rešitve v večini primerov dražje. Od državnih organov pričakujemo, da nas na konstruktivnih delovnih sestankih usmerijo na pravo pot in disciplinirajo kršitelje uredbe. Žal pa ni z njihove strani nikakršne odzivnosti in pripravljenosti na sodelovanje. Trud za odgovorno predelavo ONS nas vse bolj spominja na boj z mlini na veter – bojimo se, da ga počasi izgubljamo.

Nina Durini, Interseroh