V Ljubljani vsi na bicike(lj) – EOL 60

Samopostrežni sistem izposoje koles Bicikelj (www.bicikelj.si); Foto: Shutterstock

Prej

Sistem je del projekta Civitas Elan, s katerim želijo povečati kolesarjenje, pešačenje in uporabo javnega prevoza. Zasnovali so ga v francoski oglaševalski družbi JC Decaux s sedežem v Parizu in zanj prejeli številne nagrade za okolju prijazno in inovativno rešitev v sistemu prevoza, pri nas pa je »rezultat« javno-zasebnega partnerstva med Mestno občino Ljubljana in podjetjem Europlakat, d. o. o. Slednje je v zameno za vzpostavitev sistema, vrednega 1,8 milijona evrov, dobilo oglasne površine, ki jih bodo tržili in s tem pokrivali stroške investicije. 24 ur na dan je na voljo 300 koles in 600 parkirnih mest zanje. Postaje, kjer so pritrjena kolesa, so med seboj oddaljene največ 300 do 400 metrov. Dvajsetkilogramska kolesa imajo robustno in vzdržljivo ogrodje, gume, ki jih ni mogoče predreti, žaromet z avtomatskim dinamom, zadnjo zavoro na pedalu, košarico in ključavnico. Prva ura izposoje je (po registraciji in plačilu letne oziroma tedenske uporabnine, ki se zapiše kot dobropis) brezplačna, druga stane en, tretja dva, od četrte ure naprej pa štiri evre na uro. Za delovanje in vzdrževanje sistema skrbi enajstčlanska ekipa, vzpostavljena je delavnica za popravilo, na razpolago so brezplačna telefonska številka 080 23 34 v primeru težav, informacijska točka na Prešernovem trgu in aplikacija za mobilne telefone, ki pokaže zasedenost postaj.

Zdaj

Kot je povedal Marko Kolbl, direktor Europlakata, je vzorčni primer tega, kako naj bi sistem deloval, lahko videti v Lyonu. V tem francoskem mestu si meščani kolesa lahko izposojajo že pet let, vsako kolo pa se na dan uporabi osemkrat. Primerov vandalizma – v primerjavi s Parizom, kjer je sistem zaživel dve leti za Lyonom – ne poznajo, kar za petkrat pa so povečali obseg s kolesom opravljenih poti po mestu.
Številke v trenutku priprave besedila, tj. mesec dni po vzpostavitvi sistema, kažejo, da je bilo v Ljubljani registriranih nekaj manj kot 15.000 uporabnikov. Uporabniki so opravili (zaokroženo) 50.000 voženj, od katerih je povprečna vožnja trajala 24 minut. 97 odstotkov voženj je bilo opravljenih znotraj ene, tj. brezplačne ure. Povprečna dolžina vožnje znaša tri kilometre, posamezno kolo se na dan uporabi sedemkrat. Hiter izračun pokaže, da je bilo v mesecu dni z bicikli prevoženih 150.000 kilometrov, kar voznik z avtomobilom naredi povprečno v štirih letih. »Ob teh presenetljivih številkah ljudje spoznavajo, da se je s kolesom prijetno peljati,« je zadovoljen Marko Kolbl. »Kaj to pomeni z zornega kota ekologije, bi bilo sicer mogoče izračunati, s prometnega zornega kota in glede na načrte, da se bo v Ljubljani še širilo zaprtje središča mesta, pa so ta kolesa kot naročena. Seveda nikoli ne bodo predstavljala alternative mestnim avtobusom, tramvaju ipd.«
Visoke številke niso prijetno presenetile le direktorja Europlakata, temveč tudi Janeza Bertonclja, vodjo ukrepa kolesarske strategije v projektu Civitas Elan. »Kolo je zagotovo najbolj čista oblika gibanja v mestih. V Ljubljani kolesarji dnevno opravijo desetino vseh poti, kar je v evropskem merilu zelo dober podatek. Resda so meritve lahko nekoliko vprašljive, ampak za zdaj se nam številk ni treba sramovati. Večji delež imajo nekatera mesta na Nizozemskem in Danskem, italijanska Ferrara in belgijski Gent, toda tudi Ljubljana je na meji tega, da bomo lahko govorili o kolesarjem prijaznem mestu. Če ne bo prihajalo do »spopada interesov«, pri čemer mislim na nepriljubljene akcije policistov …«
Janez Bertoncelj je mestno biciklistično potezo, nad katero je (kot mnogo meščanov) »ful« navdušen, prispodobil s francosko-nemškim vlakom: »S projektom Bicikelj smo že na njem!«

Potem

Število uporabnikov in izposoj se iz dneva v dan povečuje. Marko Kolbl meni, da se bo ustavilo nekje pri 20.000 uporabnikih. Pozimi bo zagotovo nekaj manj izposoj, »čeprav izkušnje iz drugih evropskih mest tega ne potrjujejo, poleg tega pa se na kratki razdalji na kolesu premraziš prav toliko kot pri pešačenju«. Prav tako, je prepričan direktor Europlakata, se mora sistem še marsičesa naučiti. »Na podlagi zbranih rezultatov bomo lahko bolje predvidevali, kje in kdaj so konice, ali je treba povečati število serviserjev itd. Zavedati se moramo, da – tako je tudi v tujini – idealne situacije ne bo nikoli.« To pomeni, da bo kolesarja vedno, ko si bo kolo sposodil, malce strah, ali bo na ciljni postaji prazen prostor. Marko Kolbl pravi, da morajo uporabniki osvojiti filozofijo, da cilja ne izbiraš na podlagi tega, kje je postaja, ampak tega, kamor želiš priti. Postaja bo vedno na razdalji največ 300 do 400 metrov.«
Tako Kolbl kot Bertoncelj menita, da mora mesto poskrbeti za ureditev obstoječih in širjenje mreže kolesarskih stez ter posledično večjo varnost uporabnikov sistema Bicikelj. Ko beseda nanese na širjenje, pa »odkolesarita« vsak po svoji stezi. Marko Kolbl pravi, da se župan Zoran Janković zelo zavzema za razširitev mreže do Stožic, do trgovskih središč (BTC, Mercator v Šiški) in parkirišč P + R (parkiraj in se pelji). »Z vidika projekta je razširitev seveda zaželena, ob obvezni predpostavki, da ohrani razdalje med postajami, ki lahko znašajo največ 300 do 400 metrov. Razširitvi lahko pritrdim v primeru, da jo financira ljubljanska občina oziroma trgovska središča.
Letni strošek ene postaje znaša približno 20.000 evrov. Projekt, v katerega smo vstopili s podpisom 15-letne pogodbe, ne dopušča širitve na naš račun; res je, da imamo povečano število oglasnega prostora, a v časih, kakršnih smo, je prodaja tega prostora težka.«
Janez Bertoncelj pa upa, da se bo »koncesionar čim prej odločil za širjenje. Tolikšno zanimanje za izposojo biciklov zagotovo sili v razmislek, kako naprej. Ljubljana je namreč za kolesarje idealno mesto, saj se iz kateregakoli konca lahko s kolesom v mesto pripelješ v petnajstih minutah.« Meni, da se ni treba truditi, da bi na kolesa spravili pešce, temveč da bi jih začeli uporabljati avtomobilisti. »Potem smo korak do evropskega mesta.«
Še to: projekt Bicikelj, kakršnega poznajo evropska mesta in od sredine maja tudi Ljubljana, se širi še na Japonsko in v Avstralijo.