V jeklarstvu so masne tokokroge zaprli, zdaj nove okoljske naložbe – EOL 106

V zadnjih letih ste v Skupini SIJ vložili v okoljske projekte več kot 12 milijonov evrov. Čemu ste dali prednost in katera naložba je ekonomsko in okoljsko najpomembnejša? Kaj ste dosegli pri zmanjševanju porabe energentov in vode?

Na tem področju v skupini SIJ izstopata projekta Kogeneracije in Rekonstrukcije lužilne linije. Zamenjali smo uporabo solne kisline za čiščenje trakov z mehanskim čiščenjem v Acroniju. Pri obeh projektih sta bili v ospredju okoljska in ekonomska (znižanje porabe vhodnih surovin) komponenta. Znižali smo uporabo vhodnih surovin. S sistematičnim spremljanjem rabe energije, ki smo ga vpeljali že pred več kot 10 leti, smo predvsem v prvem obdobju uspeli znižati specifično porabo energije za več kot 10 odstotkov. Kasneje, po letu 2010, ko se je zaradi zaostritve razmer na trgu zmanjšal obseg proizvodnje, smo se preusmerili v bolj zahtevne izdelke z več dodane vrednosti. A to je večinoma zahtevalo več obdelav in s tem večjo rabo energije. Že vpeljani sistem ciljnega spremljanja rabe energije nam je bil v tem obdobju v izredno pomoč, da smo rabo energije obvladovali v pričakovanih okvirih. Pri porabi vode pa smo v zadnjih desetih letih vse pretočne hladilne sisteme nadomestili z odprtimi in zaprtimi hladilnimi sistemi. Tako zahteva zakonodaja. Rabo sveže vode smo zmanjšali za več kot 3-krat. Tudi rabo pitne vode smo v zadnjih petih letih več kot prepolovili.

Ko ste omenili družbo Acroni, je najbrž prav povedati, da je to prvo industrijsko podjetje v Sloveniji s certifikatom evropskega standarda Energy management systems. Katere zahteve ste morali izpolniti, saj je jeklarska industrija med tistimi, ki je velik potrošnik energije?

Količina energije ni omejitev za pridobitev in certificiranje standarda Energy management systems. Poslovanje skladno z energetsko učinkovitostjo je danes predvsem za večje porabnike energije nujno. Neracionalna raba energije poleg večjih okoljskih obremenitev pomeni tudi višje nepotrebne stroške in s tem avtomatično nekonkurenčnost na vse bolj zahtevnem evropskem in svetovnem trgu.

Standard le sistematično zahteva določene aktivnosti. Na primer od določitve energetske politike in načrtovanja rabe, do spremljanja med izvedbo in izvajanjem določenih ukrepov ob odstopanjih, do ocene realizacije, to je vodstveni pregled. Te dejavnosti se ciklično ponavljajo. Rezultat je stalno izboljševanje, optimiranje ter obvladovanje rabe energije. Del tega sistema so periodični energetski pregledi, ker lahko le tako bolj realno ugotovimo, kje so še možnosti in priložnosti za večjo energetsko učinkovitost.

Brez najboljše tehnologije najbrž ne gre. S katerimi novimi tehnološkimi postopki ste najbolj zmanjšali obremenitve okolja? Kako ocenjujete razvojne premike na trgu, ko gre za uvajanje okolju sprejemljivih tehnik v skladu s konceptom BAT v metalurgiji?

Z izvedbo projekta Čistilna naprava za škajni jami, oziroma za usedalna bazena za škajo, ki je s površine plošč ali kolobarjev odbrizgana oksidirana plast, za valjavski ogrodji Blooming, to je valjanje plošč, in Steckel, valjanje toplo valjanih kolobarjev, v Acroniju, smo izvedli sistem hlajenja in čiščenja tehnološke vode vroče valjarne z dvema zaprtima hladilnima sistemoma. To pomeni, da vode, ki se uporabljajo za hlajenje naprav, krožijo v zaprtem sistemu s čiščenjem trdih delcev in nato s hlajenjem na vodnih stolpih. Sveža voda se dodaja le kot nadomestilo »izgubljeni« vodi. V reko Savo tako ni več izpustov, povečale pa so se emisije vodne pare v ozračje, ki so dobro vidne. Je pa to posledica normalnih izgub vode pri postopku hlajenja vode na vodnih stolpih. V letu 2006 se je v tehnoloških procesih in za hlajenje porabilo 7.200.000 m³ vode, z novimi naložbami smo porabo vode v letu 2015 zmanjšali na 2.100.064 m³.

Koncept BAT (Best Available Technology) se uporablja že od uveljavitve direktive IPPC, v Sloveniji od leta 2004. Že prej smo vlagali v najnovejše tehnologije. Tako da to za nas ni novost. Prednost pa vidimo v tem, da se lahko primerjamo s konkurenco, saj uporabljamo podobne oziroma enake tehnologije.

Pozorni morate biti tudi na hrup. Nova uredba o hrupu bo še bolj zaostrila odgovornost podjetij, ki so si doslej premalo prizadevala za zmanjšanje tega negativnega vpliva na okolje. Kaj nameravate storiti?

V jeklarstvu smo se že do sedaj zavedali, da je naša dejavnost povezana s prekomernim hrupom. Kljub temu smo se sistematično lotili reševanja hrupa. Najprej smo na vseh vhodih v proizvodne prostore zamenjali s hitro zapornimi vrati. S tem smo preprečili uhajanje hrupa iz proizvodnih prostorov. Pri vsaki novi naložbi so bile vrednosti hrupa naprave med parametri potrditve. Kljub vsem tem ukrepom so posamezne vrednosti še vedno višje od mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Prav zaradi teh ukrepov imamo skladno z uredbo dovoljeno preseganje do leta 2020. V skupini SIJ načrtujemo sanacijo prekomernih virov hrupa, tako da bomo do leta 2020 dosegli predpisane vrednosti.

Kot IPPC zavezanec boste morali po novi uredbi IED še učinkovitejše bdeti nad odpadnimi vodami (skrb za tla) in nad onesnaženjem zraka z emisijami. Kako zajemate razpršene emisije prahu v zrak in kakšne so skupne količine? Kakšna je uporaba prahu v sekundarne namene, npr.: v asfaltnih mešanicah? Imate načrte na tem področju?

Z novo uredbo IED se za Acroni in Metal Ravne ne spremeni nič. Nad vsemi temi izpusti že sedaj bdimo in jih redno spremljamo. Sprememba bo le pri hrupu. Zajem vseh emisij je 99,84 %, saj je emisij prahu v zrak iz vseh izpustov 9.568 kg, zajetega prahu, ki se ga odpelje na predelavo, pa je prek 10.000 ton letno. Prah se odpelje na predelavo v tujino, kjer iz njega pridobivajo cink, ne uporablja pa se v asfaltnih mešanicah. V skladu z BAT za jeklarne je to trenutno edina najboljša tehnika za ponovno uporabo tega prahu.

Za vašo panogo je značilno, da ste hkrati proizvodno in tudi reciklažno podjetje. Kako ste uspešni pri odgovornem odnosu do surovine in koliko odpadkov morate letno odložiti? Kaj pomeni vaša divizija surovinska baza za poslovni rezultat skupine?

Jekleni odpadek se uporablja kot osnovna surovina pri proizvodnji jekla v elektroobločni peči. Pri naročanju jeklenega odpadka od dobaviteljev zahtevamo jekleni odpadek skladen z merilom sprejemljivosti po posameznih kategorijah. Če so prisotne nedovoljene sestavine, se pošiljka zavrne. Posebno pozornost namenjamo ravnanju z odpadki od izvora do oddaje oziroma ponovne uporabe. V ta namen imamo vzpostavljene ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov. Za vse odpadke skušamo najti predelovalca odpadkov doma ali v tujini. Kljub temu smo lani odložili 150 ton odpadkov v Acroniju. V Metalu Ravne sploh ne odlagamo odpadkov, ker vse odpadke, ki nastanejo v proizvodnem procesu, ponovno uporabimo sami ali pa jih predamo predelovalcem tovrstnih odpadkov.

Odločili ste se za nov investicijski ciklus do leta 2025. Bo to obdobje zelene rasti in krožnega gospodarstva skupine SIJ? Konkretno?

V okviru naložbenega cikla do leta 2025 smo v skupini SIJ predvideli tudi ekološke naložbe v postavitev nove odpraševalne naprave v jeklarnah, zmanjšanje količine odpadne vode v valjarni Metala Ravne, ureditev skladišč nevarnih snovi in rezervoarjev, ureditev tehnološkega odlagališča, pokritje priprave vložka v Metalu Ravne in razne manjše naložbe. V prihodnjih letih bomo ekološkim naložbam namenili približno 6 milijonov evrov.

Posebno področje predstavljajo projekti izrabe koristne toplote, ki nastaja kot stranski produkt v naših procesih.

Kot razvojni dobavitelj panogam na globalnem trgu ste postavljeni pred okoljske oziroma zelene zahteve vaših partnerjev. Kaj najbolj šteje v vaši ponudbi? Je okoljsko merilo vedno bolj upoštevano?

Pri naših kupcih so še vedno na prvem mestu kakovost, termin in cena. V vseh vprašalnikih pa se vedno pojavlja tudi poglavja o ravnanju z okoljem, o varstvu pri delu, o energiji in delu z ljudmi. Vedno pogostejši so tudi pregledi kupcev, ki se med drugim osredotočajo na preverjanje našega obvladovanja varovanja okolja.

Slovenija je sprejela program prehoda v zeleno gospodarstvo. Prav tako je vse več pobud, da postane zelena rast temelj nove razvojne paradigme. Kaj bi morala postaviti Slovenija v ospredje v programu trajnostnega razvoja?

Program prehoda v zeleno gospodarstvo za nas ne pomeni nič novega, kajti že v preteklosti smo bili pod velikim pritiskom javnosti in kupcev. Masne tokokroge smo dodobra zaprli. Vse spremljajoče proizvode vrnemo v lastne procese ali pa jih kot surovine prodamo v druge industrije. Lani smo začeli s projekti izrabe koristne toplote in prva dobra praksa že deluje. Metal Ravne je namreč skupaj s podjetjem Petrol Energetika začel za daljinsko ogrevanje Raven uspešno izkoriščati odpadno toploto, ki nastane v procesu taljenja jekla v elektroobločni peči. Na Okoljskem srečanju 2015 nagrajeni projekt je pri nas prvi primer takega izkoriščanja toplote, s katero na Ravnah ogrevajo še sanitarne vode industrijskih podjetij na skupni lokaciji ter vodo ravenškega zimskega in letnega bazena. Posledično se bo količina toplogrednih plinov znižala za kar 1.500 ton letno. Poleg tega bodo v Metalu Ravne zaradi zdaj manj obremenjenega hladilnega sistema tudi manjši stroški energije. Projekt pomeni dolgoročno zanesljivo oskrbo s toploto, začetek zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter občuten prispevek k trajnostnem razvoju in kakovosti bivanja v lokalni skupnosti Ravne na Koroškem. Tudi druga SIJ-eva jeklarna, jeseniški Acroni, se nahaja ob mestu in zato v skupini SIJ načrtujemo, da bo industrijska odpadna toplota tudi na Jesenicah v naslednjih letih postala pomemben dopolnilni vir daljinskega ogrevanja. Navsezadnje , to je tudi konkurenčna prednost skupine SIJ zaradi nižjih stroškov poslovanja in prispevanja k okoljevarstvenemu napredku.

Zniževanje emisij CO₂?

Primarne emisije znižujemo predvsem z vgrajevanjem učinkovitejših naprav in z višjimi izpleni surovin med procesom proizvodnje. Prek izrabe koristne toplote posredno znižujemo emisije CO₂ pri naših kupcih toplote, ki namesto kurjenja ogljikovodikov izrabljajo naš vir. Podobno pa z razvojem in izboljševanjem svojih izdelkov, boljše mehanske lastnosti – nižje teže konstrukcij, daljša življenjska doba orodij, boljša korozijska obstojnost, boljša obrabna obstojnost … in drugo, posredno znižujemo emisije CO₂ tudi pri kupcih naših izdelkov.