V Evropi skokovito narašča, pri nas se šele začenja – EOL 57

dr. Gašper Gantar

O ogljičnem odtisu se vedno več govori. Je to bolj modna muha ali nudi ta izračun konkretno dodano vrednost?
Ogljični odtis (odtis CO₂ ali angleško carbon footprint) predstavlja skupno količino emisij CO₂ in drugih toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzroči neko podjetje, organizacija, država, posameznik, izdelek, storitev oz. dogodek.
Naj že takoj pojasnim, da obstajajo poleg podnebnih sprememb, ki jih povzročajo toplogredni plini, tudi številne druge obremenitve okolja, kot so sevanje, emisije, tanjšanje ozonske plasti, evtrofikacija, sprememba rabe zemljišč, vpliv na biotsko raznovrstnost in druge, a so te mnogokrat manj izpostavljene. Prav podnebne spremembe (globalno segrevanje) so prepoznane kot glavna nevarnost za okolje, ukrepi za njihovo omejitev pa so prevladujoča tema vseh deležnikov. Na voljo imamo tudi analizo življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment, LCA), ki je bolj kompleksna, a tudi bolj celovita, saj upošteva vse prej omenjene negativne vplive na okolje.
Kakorkoli že, vse več podjetij v varovanju okolja vidi tudi svojo konkurenčno prednost ali priložnost. Prav tako tržne raziskave kažejo na to, da želijo ljudje večinoma kupovati »zelene« izdelke. Odločitve podjetij, da deklarirajo ogljične odtise svojih izdelkov, torej dvigujejo vrednost podjetij in povečajo možnosti za prodajo.

Kakšno korist ima podjetje, če si izračuna ogljični odtis?
Izračuni ogljičnega odtisa imajo precejšnjo praktično vrednost, saj predstavljajo objektiven izračun vplivov na okolje in omogočajo enostavno primerjavo podjetij in izdelkov. Pred časom se je npr. izredno promoviralo uporabo nakupovalnih vrečk iz recikliranega papirja, pa je bilo kasneje z izračuni dokazano, da je trajna vrečka za večkratno uporabo iz umetnih materialov okolju bolj prijazna. Tovrstnih zavajajočih oz. napačnih primerov promoviranja »zelenih« izdelkov in rešitev je veliko, z izračuni negativnih vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu pa jih je mogoče relativno enostavno preveriti in izdelke rangirati.
Podjetja se odločijo za izračune ogljičnega odtisa z namenom identifikacije glavnih virov emisij, na podlagi česar optimirajo svoje delovanje in posledično zmanjšajo stroške. Večina izpustov nastaja zaradi zgorevanja fosilnih goriv, torej zmanjšanje izpustov posledično povzroči zmanjšanje stroškov. Prihranki na tem področju bodo še posebej pomembni, če se bodo uresničile napovedi o rasti cen energentov do leta 2020. Z upoštevanjem rezultatov izračunov pri sprejemanju poslovnih odločitev se zmanjšuje poslovno tveganje v prihodnosti, ko bodo izpusti ogljika postali pomemben finančni vidik. Drugi razlog je komuniciranje z javnostjo, kjer si podjetja krepijo vrednost blagovne znamke in ustvarjajo tržne prednosti (t. i. »zeleno trženje«). V nekaterih primerih pa so podjetja v poročanje o ogljičnih odtisih enostavno prisiljena zaradi obveznosti do kupcev in naročnikov.
Smiselno bi bilo, da bi postali izračuni ogljičnega odtisa (ali LCA-analize) nepogrešljivo orodje že pri razvoju izdelkov, tehnologij in storitev, saj bi na podlagi preglednih rezultatov v razvojni fazi lahko sprejeli ustrezne odločitve, ki bi doprinesle k prijaznosti do okolja, pri tem pa ne bi spremenile funkcionalnosti izdelka ali povečale stroškov za njegovo izdelavo. Prav tako so izračuni ogljičnega odtisa osnova tudi za instrumente, kot je npr. označevanje izdelkov (ang. labelling). Ko bo tovrstno označevanje izdelkov zaživelo, bo predvidoma spremenilo kupne navade potrošnikov, ki bodo kupovali okolju prijaznejše izdelke ali celo opustili uporabo določenih izdelkov in zadovoljili svoje potrebe z drugimi. Rezultate izračunov ogljičnega odtisa je možno uporabiti tudi kot dodatni kriterij pri javnih naročilih.

Obstaja več metodologij za izračun ogljičnega odtisa. Kako je sploh mogoče zagotoviti verodostojnost podatkov in njihovo primerljivost?
Najprej naj pojasnim, da sta glavni različici izračuna ogljičnega odtisa t. i. organizacijski in t. i. izdelčni odtis. Pri organizacijskem odtisu računamo izpuste nekega podjetja (lahko tudi organizacije, poslovne stavbe, občine, države ipd.) v določenem časovnem obdobju. V primeru izdelčnega odtisa pa računamo izpuste, ki jih povzroči nek izdelek (lahko tudi storitev, dogodek ipd.) v svoji življenjski dobi. Izdelčni izračuni so v večini primerov zahtevnejši, saj ni enostavno pridobiti podatkov iz vseh stopenj življenjske dobe izdelka od pridobivanja surovin do odlaganja ali recikliranja.
Izračune je mogoče opraviti po različnih metodologijah in z različno definiranimi mejami (obsegi) študije. Na nivoju EU se veliko truda vlaga v poenotenje metodologij.
Verodostojnost in primerljivost podatkov je mogoče zagotoviti le s standardizacijo in upoštevanjem standardov pri izvedbi izračunov. Za izračun organizacijskega odtisa se najpogosteje uporabljataWRI/WBCSD GHG Protocol – Corporate Accounting and Reporting Standard in ISO 14064. Za izračun izdelčnega ogljičnega odtisa pa se najpogosteje uporablja standard PAS 2050:2008, v pripravi je standard ISO 14067.

V čem se razlikujejo »resni izračuni« od kalkulatorjev, ki jih najdemo na spletu?
Izračuna ogljičnega odtisa se je načeloma mogoče lotiti že z listom papirja in računalnikom. Ključno je razumevanje življenjskega cikla izdelkov, zbiranje kakovostnih primarnih in sekundarnih vhodnih podatkov ter podrobno poznavanje zahtev, ki so zapisane v standardih in jih je potrebno pri izračunu upoštevati. Sam izračun matematično ni zelo zapleten. V praksi pa delo bistveno olajšajo profesionalna namenska programska orodja za pripravo modelov z integriranimi bazami podatkov, ki seveda niso zastonj.
Brezplačni kalkulatorji, ki jih je mogoče najti na spletu, so namenjeni predvsem poenostavljenemu izračunu osebnega ogljičnega odtisa (v večini primerov brez upoštevanja emisij, ki jih povzročimo na delovnem mestu, z nakupom in uporabo izdelkov …). Nekateri rezultate tudi rangirajo in omogočajo primerjavo s povprečji. So zanimivo orodje, ki nam omogoča identifikacijo najpomembnejših možnosti za zniževanje svojega ogljičnega odtisa. Obstajajo tudi brezplačna spletna orodja za izračun ogljičnega odtisa organizacij. Tovrstni izračuni so zelo poenostavljeni in praviloma neprimerni za sprejemanje poslovnih odločitev. Tako izračunanih vrednosti tudi ne boste uspeli verificirati oz. certificirati, torej ne bodo uporabne za korektno komuniciranje z javnostjo.

Kako razširjena je praksa izračunavanja ogljičnih odtisov v Evropi? Kakšna je v Sloveniji?
Izračun organizacijskih ogljičnih odtisov je v nekaterih evropskih državah že zelo razširjen, njegova razširjenost pa skokovito narašča. Koliko je vseh opravljenih izračunov, tudi tistih, ki so bili izvedeni za potrebe interne optimizacije, je nemogoče ugotoviti, poznane pa so nekatere ocene glede objavljenih rezultatov.
V Veliki Britaniji je tovrstne izračune opravilo že več kot 3.000 podjetij. Počasi, a vztrajno narašča tudi število opravljenih izdelčnih ogljičnih izračunov. Podobno je v Franciji, kjer podjetja lahko celo zaprosijo za finančno državno podporo za izračun ogljičnih odtisov. Kolikor mi je znano, je število izračunov ogljičnih odtisov drugih evropskih državah nižje. Se pa po drugi strani v teh državah opravi več LCA-analiz. Ocenjuje se, da je bilo samo v Nemčiji opravljenih že nekaj tisoč LCA-analiz.
V Sloveniji se je po moji oceni za prostovoljni izračun organizacijskih ogljičnih odtisov do sedaj odločilo med 50 in 100 organizacij. Objavljenih podatkov o izdelčnih ogljičnih odtisih je le za vzorec. Obstajajo pa tudi primeri izračuna ogljičnega odtisa dogodkov, in sicer strokovnih konferenc in sejmov.

Zakon o podnebnih spremembah, ki je trenutno v tretjem osnutku, izračun ogljičnega odtisa opredeljuje kot prostovoljno odločitev.
Tako je. V osnutku novega zakona o podnebnih spremembah je izračun ogljičnega odtisa opredeljen kot prostovoljna odločitev in predvidevam, da bo tako tudi ostalo. Kolikor mi je znano, v večini evropskih držav vsaj zaenkrat z zakonodajo ne bodo prisilili podjetij k obveznemu izračunu organizacijskih in izdelčnih ogljičnih odtisov, ampak bodo prepustili, da o uporabi tovrstnih izračunov odloči trg.

Kdo se bo po vašem mnenju predvsem odločal za izračune ogljičnih odtisov?
Če govorimo o panogah, je moč zaznati velik interes na področju gradbeništva in gradbenih materialov. Predvsem v tujini je veliko zanimanja za tovrstne izračune tudi na področju prehrambne industrije, podobno se v prihodnosti pričakuje tudi v Sloveniji. Ne nazadnje obstaja interes tudi na področju tehničnih izdelkov.
Kot že rečeno, se za izračun ogljičnega odtisa odločajo podjetja z različnimi nameni. Z namenom optimiranja delovanja se za izračune ogljičnih odtisov odločajo predvsem podjetja, ki delujejo v energijsko intenzivnejših panogah. Z namenom promocije se za izračun najpogosteje odločajo podjetja, ki izdelujejo izdelke višjega kakovostnega razreda ali izdelke, pri katerih poudarjajo okoljevarstveno noto. Za izdelovalce komponent je izračun iz promocijskih namenov nekoliko manj zanimiv. Vse pogosteje pa bodo takšna podjetja v izračun ogljičnih odtisov in njihovo zmanjševanje prisilili njihovi naročniki (ker bodo podatke potrebovali za izračun ogljičnih odtisov celotnih izdelkov, ker bodo optimirali dobaviteljsko verigo, z namenom zelenega trženja ipd.).