| Okoljske naložbe | | |
| Ko bo končan projekt nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik, bo njihov sistem za čiščenje odpadnih vod med največjimi v državi. Dr. Marjeta Stražar, direktorica podjetja CČN Domžale – Kamnik pravi, da je zdajšnja infrastruktura zastarela, novi okoljski standardi pa zahtevajo uvedbo terciarnega čiščenja, torej čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi. Vrednost naložbe je približno 15,5 mio €. Projekt je uvrščen na seznam tistih, ki bodo financirani iz kohezijskih sredstev. Naložba bo končana prihodnje leto. Po nadgradnji bodo sicer položnice za gospodinjstva nekoliko višje, a kakovost čiščene vode bo zagotovljena za najmanj tri desetletja. Dodatni razlog za pogovor z dr. Marjeto Stražar pa je njihova tradicionalna akcija Mesec znanja, ki je potekala ves junij. | |
Zakaj ste se odločili za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik (CČN)?
Obstoječa infrastruktura CČN je v funkciji od leta 1981. Sprejemno območje je eno večjih v Sloveniji. CČN čisti komunalne in ostale odpadne vode občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Trzin. V projektu nadgradnje pričakujemo tudi priklop občine Cerklje na Gorenjskem z letališčem. Obstoječa čistilna naprava je konvencionalnega tipa. Projektirana je za odstranjevanje ogljikovih snovi iz odpadne vode z anaerobno digestijo in koriščenjem bioplina za proizvodnjo električne energije. V preteklih letih je CČN uspešno zagotavljala zahtevano kakovost čiščenja. Novi predpisi zahtevajo obvezno uvedbo terciarnega čiščenja, to je čiščenja dušikovih in fosforjevih snovi. To mora biti izvedeno najkasneje do 22. avgusta 2016. Zaradi tega so se občine investitorice dogovorile za začetek skupnega projekta nadgradnje CČN, ki je vključen v krovni projekt »Odvajanje in čiščenje na območju Domžale – Kamnik«. Pravočasna izgradnja in zagon procesov čiščenja nutrientov je nujna za zagotavljanje okoljskih zahtev.
Kaj morate izboljšati?
Projekt vključuje izgradnjo nove aerobno/anoksične biološke stopnje za doseganje terciarnega čiščenja s tehnologijo SBR (sekvenčni reaktorji) in izgradnjo vstopnega objekta za sprejem večje količine odpadne vode in ustrezno mehansko predčiščenje. To bo povečalo obratovalno varnost. Zmogljivost nadgrajene CČN bo 149.000 PE (populacijskih ekvivalentov). Sprejela bo odpadno vodo vseh prebivalcev na sprejemnem območju in tudi ostale odpadne in padavinske vode, vključno z večino industrijskih odpadnih vod. Po nadgradnji bo CČN četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Sloveniji.
Kakšna bo kakovost očiščene vode?
Po nadgradnji bo CČN zagotavljala parametre kakovosti čiščene vode za izpust v vodotok, v reko Kamniško Bistrico. Parametri bodo pod zakonsko zahtevanimi, in sicer pod 10 mg/l celotnega dušika in pod 1 mg/l celotnega fosforja, ki sta predpisana parametra na vodnem območju Donave. Kakovost reke Kamniške Bistrice bo izboljšana. Celotni projekt bo uredil problematiko čiščenja odpadne vode v regiji najmanj za prihodnja tri desetletja.
Pogodbo z izvajalci ste podpisali pred enim letom. Kje ste zdaj?
Izvedba poteka po terminskem planu. Izvajalci za gradnjo in nadzor so bili izbrani z javnim razpisom v letu 2013. Gradnjo skladno z izborom na javnem razpisu izvaja družba SGP Pomgrad d.d., Murska Sobota s partnerjem GH Holding d.d., Ljubljana, storitve inženiringa pa družba Proplus, d.o.o., Maribor. V okviru celotnega projekta se projekt nadgradnje CČN vodi in podrobno sprotno spremlja s skupnim programom, ki omogoča preglednost izvedenih del.
Vrednost naložbe?
Skupna vrednost investicije v nadgradnjo je približno 15,5 mio €, od tega biološka stopnja okoli 11,5 mio €, vstopni objekt pa okoli 2,8 mio €. Ostali stroški so stroški nadzora, poskusnega obratovanja in izdelave dokumentacije. Vodilna občina projekta je Občina Kamnik.
Kdaj bo projekt končan in kaj bo dal občanom? Bodo plačevali višje cene?
Nadgradnja bioloških stopenj bo predvidoma zaključena najkasneje do avgusta 2016. Po nadgradnji bo sistem CČN dosegal bistveno višjo kakovost čiščenja. To bo vplivalo na povečanje stroškov za čiščenje, in sicer zaradi povečanih zahtev po energiji in procesnih kemikalijah. Predvsem se bo povečala omrežnina, ki je prihodek občin in se namensko porablja za pokrivanje stroškov javne infrastrukture. Vendar naj povem, da je trenutno veljavna cena za čiščenje odpadne vode za občane na CČN ena nižjih v Sloveniji. Skupni strošek za povprečno gospodinjstvo je pod 4 €/mesec (brez DDV). Povečanje cene zaradi nadgradnje v okviru vseh komunalnih storitev ne bo znatno vplivalo na družinski proračun.
Kdo zagotavlja sredstva za nadgradnjo ?
Investitorice projekta so Občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin. Občine so za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale – Kamnik« oddale vlogo za sofinanciranje iz kohezijskega sklada. S projektom so uvrščene na seznam desetih pregledanih in pripravljenih projektov. V teh dneh smo dopolnili vlogo z dodatnimi zahtevami v zvezi s kompetencami in GGE (Green Gas Emissions). V kratkem pričakujemo izdajo odločbe o dodelitvi kohezijskih sredstev. Zaradi zakonskih rokov, ki jih narekuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, so se občine odločile, da bodo investicijo v nadgradnjo CČN začele izvajati, tako da bodo založile lastna sredstva in hkrati nadaljevale s postopki pridobivanja sredstev iz Kohezijskega sklada.
JP CČN že več let izvaja strokovne seminarje in delavnice s področja čiščenja odpadnih vod. Letos ste organizirali dogodke v okviru »Meseca znanja«. Za katere vsebine je največ zanimanja in zakaj ste se pred leti odločili za takšna izobraževanja, namenjena operaterjem čistilnih naprav?
Biološki procesi čiščenja odpadne vode predstavljajo živ sistem in temeljijo na mikrobni aktivnosti, zato so zelo kompleksni. Zahtevajo interdisciplinarni pristop, predvsem pa veliko izkušenj in poznavanje dobre prakse. JP CČN izvaja izobraževanja operaterjev čistilnih naprav že od leta 2006 zaradi pomanjkanja znanja in možnosti izmenjave izkušenj med operaterji. Do sedaj se je strokovnih seminarjev in delavnic s področja čiščenja odpadne vode udeležilo že preko 580 udeležencev iz Slovenije in tudi tujine. Na ta način si JP CČN kot vodilna na tem področju v Sloveniji prizadeva z družbeno odgovornim ravnanjem povezati znanje, tehnologijo in ljudi. Strokovni seminarji so letos potekali v okviru Meseca znanja v junijskih torkovih dopoldnevih. Mesec znanja povezuje visoko strokovno znanje s praktičnimi rešitvami in dobrimi praksami. V programu so sodelovali ugledni univerzitetni profesorji ter izbrani strokovnjaki z različnih področij. Osrednje teme so vključevale meritve in vodenje procesov, vodenje mehanske in aerobne biološke stopnje, vodenje anaerobne stopnje in strojno zgoščanje blata.
Po vaši oceni ni dovolj znanj s področja čiščenja odpadnih vod, čeprav je v Sloveniji vse več dobrih praks in rešitev. Kje vidite težave? Je v EU ta vrsta izobraževanja drugače urejena?
Evropa ima tovrstna izobraževanja urejena na državnem nivoju, v Sloveniji pa znanj s področja čiščenja odpadnih vod primanjkuje. Lastniki JP CČN so s svojo naklonjenostjo pripomogli k oblikovanju visoko strokovne skupine, ki poleg obvladovanja procesov na CČN z izvajanjem in organizacijo izobraževanj pripomore k širjenju znanja o vodenju čistilnih naprav na celotnem področju Slovenije. JP CČN je Mesec znanja skušala približati širokemu krogu udeležencev. Številna udeležba predvsem predstavnikov komunalnih podjetij in občin je dokazala, da upravljalci čistilnih naprav verjamejo, da je znanje zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika.
V katerih delih Slovenije opažate večji interes za vaše seminarje in delavnice? Kakšen je bil obisk na letošnjem Mesecu znanja?
Udeležba je bila izjemno številna. Sprejeli smo okoli 180 udeležencev, kar kaže na veliko zanimanje za nadgradnjo znanja s področja čiščenja odpadnih vod. Udeleženci so bili iz vse Slovenije, ker smo v fazi izgradnje čistilnih naprav po vsej državi. Udeleženci se zavedajo, da je izgradnja čistilne naprave šele začetek in ne konec procesa čiščenja odpadne vode.
Katera specifična znanja operaterji najbolj potrebujejo? Ali ste obravnavali tudi, kaj z blatom iz čistilnih naprav, saj dela ta odpadek marsikateremu komunalnemu podjetju težave?
Procesi čiščenja odpadne vode postajajo zaradi vse večjih okoljskih zahtev vse bolj kompleksni in zahtevajo več specifičnega znanja in izkušenj. Vsega šola ne more dati. Na letošnjem izobraževanju smo dali poudarek vodenju posameznih procesnih sklopov in izbiri ustrezne opreme za čiščenje odpadnih vod. Zadnji dan pa vodenju procesa anaerobne digestije ter ravnanju z blatom iz čistilnih naprav. V zadnjem času se tudi v svetu na področju odpadne vode in blata pojmovanje in ravnanje precej spreminja. Razmišlja se o »biorafinerijskem« pristopu, ki pomeni uvedbo tehnologij za trajnostno pretvorbo v produkte z višjo dodano vrednostjo (Microbial Community Engineering). Torej gre za ustvarjanje nove vrednosti namesto odpadka. Tako je mogoče čiščeno vodo ponovno uporabiti in s kultivacijo mikroalg, proizvesti biodizel, barvila, gnojila … Iz nutrientov se lahko pridobi dušik in fosfor, iz celuloznih vlaken papir, iz blata cement, iz slame bioetanol …
In še eno aktualno vprašanje. V razpravi je nova uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Katere rešitve se vam zdijo dobre in katere ne?
Osnutek nove uredbe nas je močno presenetil, čeprav za večje sisteme ne predstavlja bistvenih sprememb. Glede na evropsko trajnostno naravnanost je presenetljivo, da bo Slovenija odstopila od začrtane poti ureditve čiščenja odpadnih voda in podaljšala rok za ustrezno ureditev čiščenja. To nikakor ne vodi k cilju trajnostnega razvoja. Če želimo obvladovati sisteme čiščenja do mikro nivoja, menimo, da bi se tudi na iztokih iz malih ČN morale izvajati meritve in ne samo kontrola dokumentacije. Če želimo ohraniti kakovostne vire pitne vode tudi za naše naslednike, moramo strokovno pristopiti k obvladovanju čiščenja odpadne vode na vseh ravneh.
