Zelene tehnologije
| Avtorica: Tanja Labohar |
O tem, kaj menijo o uvajanju zelenih tehnologij, kje so ovire in kaj bi naj spremenila država, smo povprašali nekatere inštitucije in podjetja.
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji navajajo, da bo prehod na nizkoogljično gospodarstvo zahteval znatne naložbe v zelene tehnologije, pri čemer Mednarodna agencija za energijo predvideva, da se bo svetovni trg masovne proizvodnje ključnih tehnologij čiste energije do leta 2030 povečal za več kot trikrat in bo vreden približno 650 milijard USD. V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost bo za zelene ukrepe namenjenih 250 milijard evrov finančnih sredstev. Posebej za neto ničelne naložbe lahko InvestEU mobilizira 372 milijard evrov. Znotraj večletnega proračuna EU pa je za obdobje 2021-2027 in načrta NextGenerationEU na voljo 2000 milijard evrov, pri čemer je za vlaganja, povezana s podnebjem, namenjenih 30 % vseh sredstev. Brez strateških surovin, poudarjajo, ne bo zelenega prehoda. Problematično je, da je EU močno odvisna od tretjih držav. Tako EU 98 % boratov uvozi iz Turčije, 97 % magnezija iz Kitajske, 71 % platine pa iz Južnoafriške republike. Na svetovni ravni je 63 % vsega kobalta pridobljenega v Kongu in 60 % predelanega na Kitajskem. Z zakonom o kritičnih surovinah bomo okrepili dobavne verige z zanesljivimi trgovinskimi partnerji ter spremljali in usklajevali zaloge teh materialov v EU.
Nina Meglič, Štajerska gospodarska zbornica
Nizkoogljično krožno gospodarstvo je prioriteta v vseh ključnih strateških dokumentih, vendar noben sektor nima začrtanih jasnih strateških korakov za uvajanje zelenih tehnologij. S tem namenom si s projektom »Deep Demonstration«, ki ga izvaja država v sodelovanju z EIT Climate-KIC, prizadevamo vzpostaviti hitrejši in sistematični prehod v krožno gospodarstvo.
Biogospodarstvo, zlasti gozdno-lesna veriga, je eden najperspektivnejših sektorjev v Sloveniji, ki bo tudi velika izgubljena priložnost države, če ne bo izkoriščen njegov potencial. Prepoznavanje resnično zelenih tehnologij je zapletena naloga, zato je »green washing« velik problem. Evropska komisija je zato predlagala, da se začne preverjati ustreznost zelenih tehnologij. Zdaj se lahko preverja samo tisto, kar se financira z javnimi sredstvi, kjer bi država morala izboljšati načine preverjanja ustreznosti v praksi. Za nadzor nad uvajanjem zelenih tehnologij je potreben usposobljen kader, ki ga v javni upravi primanjkuje. Statistika glede zmanjševanja ogljičnega odtisa je slaba. Pri nizkoogljičnem krožnem gospodarstvu, kjer je bistvo razvijanje novih tehnologij za zapiranje snovnih zank in izboljšanje snovne učinkovitosti, še vedno ostajamo pod povprečjem EU. Za zeleni prehod je zato nujno potrebna koordinirana akcija države oziroma vseh, ki sodelujejo pri tej preobrazbi. V gospodarstvu je premalo dolgoročnih vizij, te pa so ključne za prehod v zeleno gospodarstvo. Druge ovire so še neustrezna zakonodaja, prezapleteni birokratski postopki pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj, odsotnost usposobljenega kadra in staranje delovne sile, razpršenosti dobaviteljev, zapletenost koordinacije vseh v vrednostni verigi in preskromno sodelovanje z raziskovalnimi institucijami.
Prof. dr. Matjaž Valant, Center zelenih tehnologij, Univerza v Novi Gorici
Ena od naprednejših iniciativ za Slovenijo je vpeljevanje vodikovih tehnologij, kjer se z namenom proizvodnje, shranjevanja, distribucije in uporabe vodika kot energenta razvija projekt Vodikove doline Severnega Jadrana (North Adriatic Hydrogen Valley). Moramo biti kritični, saj Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) ne aktivira in ne podpira vseh slovenskih potencialov, ki bi lahko pripomogli k zelenemu prehodu. Podpira le javne raziskovalne organizacije in del gospodarstva, kar pomeni, da je zelo produktiven in inovativen del raziskovalno-razvojne sfere iz tega procesa izvzet.
Center zelenih tehnologij (CZT) je bil ustanovljen leta 2022 in je infrastrukturna, strokovna, izobraževalna ter administrativna podpora prenosu zelenih in trajnostnih inovacij v industrijo, kmetijstvo ter v urbano in naravno okolje. Že kmalu po začetku ustanovitve je CZT prevzel nekaj zanimivih projektov, kot je off-grid solarizacija priključnih transportnih sredstev, priprava strokovnih smernic zelenega prostorskega in krajinskega oblikovanja prostora v mestu Nova Gorica z okolico. Na evropske sheme financiranja pa smo skupaj s kolegi iz Kemijskega instituta prijavili inovativno tehnologijo uporabe morske vode kot medija za prenos in konverzijo energije. Prostor za izboljšave je v našem urbanem okolju pri vpeljevanju sodobnih trajnostnih urbanih konceptov, kot so rešitve na osnovi naravnih konceptov (nature based solutions – NBS), zelene strehe, pasivne gradnje, urbano rudarjenje v smislu pridobivanja dragocenih materialov, kot so kovine, plastika in gradbeni material iz odpadkov, ki jih ustvarjajo urbana območja.
Izr. prof. dr. Matjaž Spreitzer, Institut »Jožef Stefan«, Odsek za raziskave sodobnih materialov
V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) zadnji razpis za sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov na lestvici TRL 3-6 ni podprl razvoja pilotnih linij, ki pa so izrednega pomena za implementacijo novih tehnologij na nivoju gospodarstva. Kljub temu da strategije pametne specializacije in razpisi iz NOO-ja načeloma želijo podpirati pilotne linije, so sredstva prenizka. Predvsem je to zelo pomembno na področju materialov, kjer se brez namenskih sredstev ustrezna oprema ne more kupiti. V industriji, kjer je poraba energenta v proizvodnem procesu pogosto izredno visoka, je uvajanje zelenih tehnologij za podjetja veliko tveganje in investicija, zato so potrebna drugačna in sistematična vlaganja v gospodarstvo. Ključna je investicija v pilotne linije in testne centre za prenos tehnologij, ki lahko testirajo, ali je tehnologija, ki je potencialno zanimiva, tudi v praksi primerna za določeno industrijo. Pilotne linije in testni centri so namenjeni za lokalno podporo gospodarstvu.
Doc. dr. Igor Kovač, SRIP Tovarne prihodnosti
V sklopu zelenih tehnologij se ukvarjamo z energetskim varčevanjem s pomočjo procesov, ki so energijsko in materialno sprejemljivi. Za zmanjšanje porabe energije razvijamo naprave na energetsko učinkovitih gibih (na primer pri robotih, kjer že obstajajo mehanizmi, ki vračajo energijo). Velik poudarek je na področju novih materialov, na primer na nadomestnih materialih za redke kovine ali kemijske toksične substance, in materialih za preizkus farmacevtskih sredstev. Tretje večje področje pa so plazemske tehnologije, ki se uporabljajo za nadomeščanje kemijskih procesov z zelenimi procesi. Rešitve za zmanjšanje porabe energije so v sistemih, ki so zeleni in bodo omogočili z majhno koncentracijo proizvodnjo velike količine energije. Za to bi bilo potrebno odkriti čisto nov vir energije ali pa se večinoma usmeriti v rešitve, ki jih omogočajo vodikovi sistemi ali fuzijski reaktorji.
Zelene tehnologije bi morali usmerjati tudi v reševanje izzivov na področju nevidnih plinov in hrupa v okolju, ki bo vedno bolj pereč in pomemben dejavnik ter ga obravnavamo premalo resno. Ni pa velikega potenciala z vetrnimi elektrarnami, ki se nepravilno umeščajo v prostor, poleg tega pa je v Sloveniji znano, da ni stalnih vetrov. Velik in še neizkoriščen potencial pa ima vsekakor termalna energija.
Primož Zorec, CoGreen d.o.o.
Delamo na področju gradbeništva, kjer nudimo celovite rešitve gradenj s konopljo. Združujemo zelene naravne materiale, kot so les, konopljin beton, konopljina izolacija in ilovnate plošče, kjer imajo nekateri celo negativen ogljični odtis, ter zelene tehnologije za ogrevanje vode in prostorov. Konoplja ima v gradbeništvu izjemen potencial, ki ga v drugih državah že prepoznavajo, s čimer se vzpostavlja bio-ekonomija. Konopljin beton ima kot izolacijski material dobro toplotno izolativnost, sposobnost akumulacije, difuzno odprtost, izjemno zvočno izolativnost in požarno odpornost. V celotni življenjski dobi je vpliv na okolje izredno majhen, ogljični odtis pa je celo negativen. Menim, da je potrebna redefinicija trajnosti in zelenosti neke storitve, materialov in tehnologij. Nova zakonodaja bi morala vključevati porabo energije v celotni življenjski dobi produkta ali storitve. LCA analiza je tako neizogibna osnova za razvoj produktov in storitev ter bi kot taka morala biti precej bolj finančno spodbujena. Večina finančnih spodbud je vezanih še na obstoječo zakonodajo in tehnične smernice, kar pomeni, da je zelo malo spodbud za zelene rešitve. Od ustanovitve podjetja 2017 smo svoje poslovanje in razvoj financirali zgolj iz lastnih sredstev.
Dr. Milana Karajić, Magneti Ljubljana d.d.
Magneti Ljubljana d.d. je evropski proizvajalec trajnih kovinskih magnetov, plasto magnetov in magnetnih sistemov. Ves izmetni material zbiramo in ponovno uporabimo v proizvodnem procesu, hkrati pa razvijamo tehnologije za proizvodnjo trajnih magnetov z direktno porabo izmetnih ali odpadnih magnetov. V EU potrebujemo ukrepe, s katerimi bi pokrili dodatne stroške pri uvajanju zelenih tehnologij zaradi investicij v opremo in kader. V našem primeru bi si želeli podporo v obliki subvencij pri porabi izmetnih, odpadnih ali sekundarnih materialov namesto čistih surovin, ali kakšen drugi finančni mehanizem, ki bo spodbudil kupca za kupovanje trajnih magnetov, narejenih v Evropi z uporabo sekundarnih surovin in zelenih tehnologij.
Milan Jeremić, Kinetic Reactor J in P d.o.o.
V Sloveniji imamo pri uvajanju zelenih tehnologij težave s sistemom finančnih spodbud, ker se spremembe uvajajo zelo počasi in ne sistematsko. Kriterij finančnih spodbud je napačno postavljen, saj prednostno ponuja pomoč podjetjem, ki že imajo velike dobičke, in ne novim podjetjem, ki imajo zelo velik potencial. Na podlagi preteklih izkušenj lahko rečemo, da je trenutni dobiček bolj merodajni kriterij za pridobitev finančnih sredstev kot znanstveni potencial. Predvsem se pozablja na kader in vlaganje v mlade znanstvenike, ki so zaslužni, da je podjetje uspešno, zato bi se moral kriterij spodbud bolj usmeriti na to področje, ker bo Slovenija edino s takšnim razmišljanjem lahko v prednosti pred mednarodno konkurenco. Prvi korak pri uvajanju zelenih tehnologij mora biti sprememba v načinu razmišljanja. To lahko dosežejo mediji z večjo informiranostjo ljudi o zelenih tehnologijah in drugih načinih, s katerimi se lahko prispeva k bolj trajnostnemu življenju. Umetna inteligenca je v veliko pomoč pri povpraševanju na trgu pri doseganju ciljnih skupin, povezovanju stroke pri razvoju zelenih tehnologij in pri predstavljanju njihovih tehnologiji. Kljub temu, da podpiramo uporabo umetne inteligence na področju logističnih in organizacijskih sistemih, nismo za njeno uporabo na zasebni ravni, ker preveč vpliva na asocializacijo ljudi.
Naša tehnologija Kinetic reactor izloči pline iz vode, tako da je voda brez neprijetnega vonja in okusa. Kinetic Reactor ima vgrajen regulator pretoka. Pretok vode je stalen 4 l/min (ne glede na tlak vode v instalaciji), kar zadostuje za normalno uporabo vode na pipi. Kjer je vodni pretok maksimalen, je tudi čistilni sistem maksimalno obremenjen, zato je učinkovitost čiščenja vode slabša. Tudi zato je potrebno je zmanjšati porabo pitne vode in za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ipd. uporabiti alternativne vire vode, kot je deževnica. Z vidika porabe energije je varčevanje prav tako pomembno, ker je zelo malo število vodovodnih sistemov, ki niso odvisni od prečrpalnic oziroma črpalk, da vzdržujejo tlak v omrežju. Z varčevanjem vode zmanjšamo tudi porabo elektrike. Kinetic reactor lahko privarčuje do 47 % vode na iztočnem mestu (pipa doma), v celotnem objektu (dom) pa kar za 33 %. Kinetic reactor tehnologija spremeni nastanek vodnega kamna in s tem posledično zmanjšamo uporabo agresivnih sredstev za čiščenje. Vodni kamen se spremeni v substanco, podobno prahu, ki jo enostavno obrišemo s površine. Na področju zmanjšanja in preprečevanja okužb za ranljive skupine (v bolnišnicah in domovih starejših) smo na najbolj kritičnih točkah v Sloveniji implementirali več različnih kinetičnih tehnologij na področju zagotavljanja stabilnosti pitne vode in zmanjšanja produkcije biofilma bakterij. Tehnologije so preizkušene – potrjene in se že aktivno uporabljajo na najbolj zahtevnih oddelkih v bolnišnicah. Naša tehnologija za svoje delovanje ne potrebuje zunanjega vira energije (baterije, elektrika …) ali menjave kartuš ali vložkov, zato je še toliko bolj »zelena«. Zelo velik eko-potencial vidimo predvsem v novi inovaciji Uvinneco, kjer smo združili dve tehnologiji v en izdelek.
Preberite tudi: V zeleni tehnološki revoluciji Slovenija ne sme zaostajati – ESG 179-180
