| Primorska o lesni biomasi | | |
| Zakaj Slovenija ni uspešnejša pri izrabi lesne biomase in kaj je doslej storila Primorska? Na tolminskem posvetu, ki ga je organizirala Agencija za prestrukturiranje (ApE) kot partner v projektu AFO v sodelovanju z Goriško lokalno energetsko agencijo GOLEA, so se sicer zadržali predvsem pri iskanju možnosti, kako bi lahko na področju izrabe lesne biomase realizirali več projektov na severnem Primorskem, vendar pa sogovornik Rajko Leban, direktor agencije GOLEA, opozarja na razmere, ki v Sloveniji zavirajo večjo uporabo OVE. | |
Na tolminskem posvetu o lesni biomasi ste izjavili, da bi lahko Slovenija do leta 2050 dosegla 100-odstotni delež OVE v energetski bilanci? S čim utemeljujete to napoved, če se ve, da Slovenija celo gozda kot ene največjih konkurenčnih prednosti ne zna izrabiti in da pri uporabi lesne biomase zamujamo v primeri z EU? Kako je z biomaso na Primorskem? Na kaj ste posebej opozorili na tolminskem posvetu?
Slovenija ima vse možnosti, da do leta 2050 doseže skoraj 100-odstotni delež OVE v energetski bilanci. Bo pa vsekakor morala najprej premagati nekatere birokratke in zakonodajne ovire pri tem, drugače bomo morali pričeti razmišljati, kaj bomo lahko realno dosegli na področju URE kot OVE … Žal se nam dogaja, da so t. i. »naravovarstveniki« proti postavitvi vsake male hidroelektrarne (MHE), proti mali vetrni elektrarni (MVE), bioplinski elektrarni, postavitvi kotlovnice na lesno biomaso, skupaj s »kulturniki« proti postavitvi malih fotonapetostnih (sončnih) elektrarn na strehe objektov, energetski sanaciji teh objektov ipd. Vse to je voda na mlin velikim energetskim družbam pri uresničitvi projektov, kot sta TEŠ 6 (Termoelektrarna Šoštanj 6) in JEK 2 (Jedrska elektrarna Krško 2). Raba energije se žal iz leta v leto veča in na koncu bo realizacija navedenih projektov državna nuja, kar pa vsekakor preprečuje uresničitev cilja in želje 100-odstotnega deleža OVE leta 2050.
Ali vidite podobne zadrege v razpravi o NEP?
Tudi pri nekaterih komentarjih »naravovarstvenikov« na osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP) bi bilo za konstruktivno javno obravnavo zelo zaželeno, da bi ta dokument najprej prebrali in ga šele nato komentirali, saj državljane strašijo z mega hidrocentralami, mega vetrnimi elektrarnami ipd., pa čeprav so predvideni bistveno manjši energetski objekti, ki jih je mogoče umestiti v prostor. Mogoče bi se pridružili tistim, ki smo za obnovljive vire energije in proti večanju deležu neobnovljivih virov energije. Tudi prikazane ekonomske analize ne zdržijo, saj če bi npr. že pri sedanji proizvodnji ceni električne energije iz JEK 1 upoštevali še stroške skladiščenja jedrskih odpadkov in razgradnje JEK 1 po koncu obratovanja (upam, da pred letom 2050), bi bila cena višja od proizvodnje cene električne energije iz hidroelektrarn in vetrnih elektrarn ter celo sončnih elektrarn. Tudi reševanje premogovnika s projektom TEŠ 6 ne bo uspelo in bo na koncu teh približno 50 delovnih mest izredno dragih – če bi ta denar namenili za razvojne projekte, projekte URE in OVE te regije, bi bili dolgoročni učinki veliko večji.
Usmeriti se moramo torej v energetsko samooskrbo občin, regij, države … Na tolminskem posvetu smo posebej izpostavili možnosti izrabe biomase kot domačega, obnovljivega energenta, ki obenem zagotavlja tudi delovna mesta, dodano vrednost lokalnemu prebivalstvu. Na posvetu so aktivno sodelovali tudi predstavniki Zavoda za gozdove, saj mora biti izraba gozda strokovna. S tem se celo izboljšuje stanje gozda in krajine in kot primer smo navedli tudi nekaj dobrih praks v sosednji Avstriji. Seveda smo posebej izpostavili nekaj lokalnih dobrih praks, na primer KNLB Petrovo Brdo, mikro DOLB Podbrdo, KNLB Mizarstvo Peter Koren Kobarid, mikro DOLB Tolmin, KNLB SGLŠ Postojna, DOLB Postojna, DOLB Majske Poljane Nova Gorica (KNLB – kotlovnica na lesno biomaso, DOLB – daljinsko ogrevanje na lesno biomaso).
Kaj bi morala storiti država za pospešitev uporabe biomase?
Država je že veliko naredila s tem, da ima iz naslova kohezijskih sredstev stalno odprta javna razpisa KNLB in DOLB, na katera se lahko prijavljajo potencialni investitorji. Tu smo opozorili na problem, da se na ta razpisa ne morejo prijavljati javni zavodi, tako da sta zavoda DU Podbrdo in SGLŠ Postojna izvedla prej navedeni investiciji brez te podpore. Omejitev predhodne energetske sanacije starejšega javnega objekta pred priklopom vgrajene kurilne naprave na lesno biomaso pogodbenika pa se je v razpisu KNLB 3 odpravila, saj če lastnik (npr. občina) nima sredstev za prenovo kotlovnice, nima sredstev tudi za celovito energetsko prenovo objekta.
Tu je vsekakor predstavljalo veliko oviro stališče Ministrstva za finance, da predstavlja t. i. pogodbeno financiranje energetskih projektov iz naslova prihrankov zadolževanje občin, kar je onemogočalo izvajanje projektov po modelu ESCO. V bistvu gre za to, da če npr. v šoli zamenjamo oziroma posodobimo ogrevalni sistem (kotel na biomaso, toplotna črpalka, solarni sistem, nova regulacijska in krmilna oprema …) in tako zmanjšamo stroške za ogrevanje v naslednjih letih, lahko investicijo poplačamo iz naslova prihrankov. Občina na ta način nima finančnega odliva, pač pa poplača investicijo iz proračunske postavke stroškov ogrevanja, kjer je pomembno predvsem to, da se ta postavka ne poveča.
K sreči se tudi na izvedene aktivnosti lokalnih energetskih agencij stališče Ministrstva za finance spreminja in daje upanje, da bomo v kratkem pričeli z izvajanjem projektov trajnostne energetike v smislu pogodbenega financiranja iz prihrankov predvsem za javne objekte v lasti občin. Država je objavila razpis za energetsko sanacijo bolnišnic, srednjih šol v svoji lasti, načrtuje objavo razpisa za sanacijo domov starejših občanov v svoji lasti …, ne pa tudi objave razpisa za sanacijo objektov v lasti občin, kot so npr. osnovne šole, vrtci.
Od kod podatek, da na MOP že nekaj let leži 400 vlog za male hidroelektrarne. Kje se zatika?
Podatek je sicer neuraden in bi ga bilo potrebno preveriti, a res je, da se zatika pri t. i. birokratskih ovirah. Res ne razumem, zakaj se vedno išče samo razloge, da se nekaj ne naredi, in tako izpadejo predvsem manjši objekti, kot so MHE in MVE, in žal na drugi strani postanejo nujno zlo večji energetski objekti, kot sta TEŠ 6 in JEK 2, in za katerimi stojijo močna energetska podjetja z močnimi vplivi. Dejstvo je namreč, da raba energije narašča, saj se ne izvaja ukrepov URE in so novi proizvodni energetski objekti nujno zlo, vprašanje je samo, kateri – ali več manjših, obnovljivih ali večji in neobnovljivi.
Žal se tudi večkrat ugotovi neskladje med ministrstvi in celo med sektorji znotraj enega ministrstva, na primer ovire za izvajanje t. i. pogodbenega financiranja projektov trajnostne energetike.
Katere projekte izrabe lesne biomase na Tolminskem bi izpostavili?
Na tolminskem posvetu smo posebej izpostavili možnosti izrabe biomase kot domačega, obnovljivega energenta, ki obenem zagotavlja tudi delovna mesta, dodano vrednost lokalnemu prebivalstvu. Nekaj lokalnih dobrih praks sem že navedel, možnosti izvedbe pa so še daljinska ogrevanja na lesno biomaso Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Spodnja Idrija, Kanal, Dobrovo, Miren, Divača in Nova Gorica.
Zakaj je slogan energetske agencije GOLEA Ustvarjamo obnovljivo prihodnost in v koliki meri se je Primorska v zadnjem obdobju preusmerila na obnovljive vire energije? Na katerih področjih ste najuspešnejši?
Zavod GOLEA, Goriška lokalna energetska agencija, je ustanovila leta 2006 MO Nova Gorica ob podpori občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Brda, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Ajdovščina, Vipava in Pivka z namenom stalnega spodbujanja ukrepov učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije kot plod uspešne prijave na program »Intelligent Energy Europe«.
Premike v smeri uvajanja obnovljivih virov energije beležimo predvsem v občinah, s katerimi tesno sodelujemo in ki so aktivno vključene v razne mednarodne projekte ter podpirajo program ozaveščanja za občane, učence v osnovnih šolah, izvajanje raznih delavnic ipd. Naj omenim projekt OVE v primorskih občinah, katerega rezultat bo postavitev male fotonapetostne elektrarne (MFE) Bazara na protihrupni ograji na odseku HC Vrtojba–Razdrto v občini Šempeter-Vrtojba ter zamenjava kotlov na fosilna goriva s kotli na biomaso v OŠ Sečovlje in POŠ Sv. Peter v občini Piran, OŠ Hrvatini in OŠ Šmarje v MO Koper, OŠ Ilirska Bistrica in OŠ Knežak v občini Ilirska Bistrica, OŠ Košana v občini Pivka, OŠ Solkan POŠ Trnovo in POŠ Grgar ter OŠ Čepovan v MO Nova Gorica, OŠ Dobrovo POŠ Kojsko v občini Brda, Knjižnici Tolmin v občini Tolmin, OŠ Cerkno v občini Cerkno in Info centru v Trenti v Triglavskem narodnem parku.
Za večino primorskih občin se je izdelalo Lokalne energetske koncepte (LEK) oziroma so v zaključni fazi izdelave, kjer se je v akcijskih načrtih predlagalo konkretne ukrepe na področju učinkovite rabe energije predvsem v javnih objektih ter uvajanja obnovljivih virov energije. Na tak način je bilo predlaganih kar nekaj že prej navedenih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) ter raba drugih obnovljivih virov energije, kjer je potrebno glede na klimatske pogoje posebej izpostaviti sonce ter možnosti ogrevanja in hlajenja s toplotnimi črpalkami.
