| Ravnanje z odpadki | | |
| Tudi primer škofjeloškega podjetja Ekologija, kjer so se specializirali za ravnanje z nevarnimi odpadki, kaže, da je okolje v Sloveniji zelo občutljivo, ko gre za spremembe v okoljevarstvenih dovoljenjih ali za povečanje količin pri predelavi odpadkov. Hkrati pa se vnovič kaže, kako je nujno, da podjetja, ki so opremljena z okoljskimi tehnologijami in iščejo poslovne priložnosti na področju reciklaže in predelave odpadkov, kar je trend v Sloveniji in EU, nastopajo v javnosti z verodostojnimi informacijami. Zato smo Jožefa Kocona, direktorja podjetja Ekologija iz Škofje Loke, kjer je civilna iniciativa kritična, vprašali, za katere spremembe gre v njihovem dovoljenju za predelavo nevarnih odpadkov. Opozoril je tudi, kaj v Uredbi o odpadkih zavira razvoj recikliranja. | |
Kakšna je struktura zbranih odpadkov, koliko je nevarnih in ali tudi pri vašem poslovanju opažate, da je na trgu manjša količina odpadkov?
Trenutno imamo okoljevarstveno dovoljenje samo za obdelavo nevarnih odpadkov. Ker je dovoljena količina za obdelavo premajhna, da bi lahko podjetje normalno poslovalo in se razvijalo, smo vložili vlogo za povečanje količine obdelanih odpadkov. V okviru navedenega povečanja je predvidena tudi obdelava nenevarnih odpadkov, vendar v manjši meri, saj se je podjetje specializiralo za obdelavo nevarnih odpadkov. Gre za izpiralne vode, kisline, baze in za razne elektrolite oziroma delovne kopeli na vodni osnovi. Te se uporabljajo v obratih za površinsko zaščito ali pri drugih dejavnostih, kjer se uporabljajo anorganske kemikalije oz. njihove raztopine. Nekatera podjetja, ki obratujejo brez lastnih industrijskih čistilnih naprav, lahko z nastalimi odpadnimi vodami ravnajo kot z odpadki in jih torej oddajajo na obdelavo drugam. Enako pa velja tudi za odpadne delovne raztopine. Podjetja, ki imajo zmogljive industrijske čistilne naprave za svoje odpadne vode, tudi odpadne delovne raztopine predelajo sama. Večina podjetij tega vendarle ne počne. Te raztopine oddajo kot odpadke. Za te odpadke smo razvili ustrezno laboratorijsko analitiko ter postopke, s katerimi iz koristnih odpadkov pridobimo surovine za ponovno uporabo. Iz odpadkov, ki nimajo nobene gospodarske koristi, pa odstranimo nevarne sestavine s kemičnimi in fizikalnimi postopki.
Kako je s količinami odpadkov?
Količine nekaterih odpadkov na trgu se dejansko počasi zmanjšujejo, kar opažamo zlasti pri zbiranju, nekoliko tudi pri odpadkih, ki so primerni za obdelavo. Gre predvsem za usihanje nekaterih dejavnosti ali vrst delovnih kopeli, ki se počasi umikajo iz uporabe ali pa se njihova raba seli izven evropskega prostora. Prav tako za našo obdelavo niso primerni vsi odpadki. Pomemben kriterij, ki ima vpliv na to, ali bomo odpadek obdelali ali ne, je njegova kvaliteta. Če recimo povzročitelji odpadkov ne izvajajo ločenega zbiranja, pač pa pri njih nastale odpadke zbirajo v skupni posodi, je to gotovo odločilen dejavnik za nadaljnje ravnanje s tem odpadkom, ki ima ne le vpliv na vrsto možne obdelave, pač pa tudi na ceno in verjetno čezmejno premeščanje odpadka.
Specializirani ste za nevarne odpadke. Kaj vsebuje dovoljenje ARSO glede količin za dnevno predelavo in kaj je bistvo kritike okolja na vaše poslovanje?
Trenutno obdelamo do 14,2 ton nevarnih odpadkov na dan. Vloga za povečanje obsega obdelave se nanaša na 104 tone na dan. Od tega do 22 ton na dan za recikliranje nevarnih odpadkov ter 82 ton za fizikalno kemijsko obdelavo odpadkov. Od tega 70 ton nevarnih in 12 ton nenevarnih. Ker bo šlo za napravo iz 68. člena Zakona o varstvu okolja, mora vloga vsebovati največje možne količine, ki bi jih lahko naprava obdelala v 24-ih urah. Vendar smo omejeni s količino odpadne industrijske vode, ki se lahko v 24 urah odvede iz naprave. Zato bi v primeru, da bi v enem dnevu res obdelali 104 tone odpadkov, naslednji dan mirovali oziroma obdelava odpadkov ne bi bila možna. Odvajali bi lahko le nastalo odpadno industrijsko vodo. To pomeni, da je pri vsakodnevnem obratovanju realno največja možna zmogljivost že v osnovi manjša za približno polovico. Torej bo 51 ton. Glede na količino kvalitetnih odpadkov, ki jih bo možno dobiti na trgu, pa bomo zadovoljni, če se bo lahko obdelala polovica od te količine.
Okolje je kritično.
Naše okolje je na splošno proti izvajanju dejavnosti obdelave in skladiščenja nevarnih odpadkov, saj naj bi že sama prisotnost nevarnih odpadkov pomenila preveliko grožnjo za okolje. Odpadki so za ljudi še vedno nekaj, česar si ne želijo v svoji bližini, čeprav odpadke proizvajamo vsi. Poleg tega pa z razvojem znanj glede njihove možne obdelave postajajo tudi pomembna surovina, ki zmanjšuje porabo naravnih surovin. Ima torej vpliv tudi na BDP ter s tem na blagostanje družbe. Ta vpliv bo v prihodnje še pomembnejši.
Tega se v Sloveniji marsikje zavedajo, saj je predelava odpadkov v koristne snovi eden izmed glavnih ciljev krožnega gospodarstva. Usposobili ste se za nov proizvod predelave odpadne lužine, kar bi bilo zanimivo tudi za sosednje države. Kaj pomeni poslovno in razvojno ta projekt?
Podjetje Ekologija d.o.o. se je v zadnjih letih usmerilo predvsem v recikliranje nevarnih odpadkov na vodni osnovi. Razvili smo precej postopkov, med drugim tudi postopek obdelave odpadnih voda z ogljikovim dioksidom, ki ga že tržijo drugi pravni subjekti. Ti so sodelovali z našim podjetjem in uporabljajo našo zamisel.
V upravnem postopku za dovoljenje, da obdelamo večje količine odpadkov, smo žal odstopili od recikliranja večjega števila odpadkov ter proizvodnje produktov iz teh odpadkov. Med njimi tudi od predelave odpadne lužine. Razlog za odstop so bile po našem mnenju pretirane zahteve upravnega organa. Zanj podani opisi postopkov niso bili zadostni, čeprav smo navedli podatke o minimalnih zahtevah, ki jih mora odpadek izpolnjevati za recikliranje. Prav tako so bili podani podatki o fazah obdelave, vključno z uporabljenimi reagenti, pričakovanimi produkti in emisijami. Nekatere zadeve so bile preizkušene samo laboratorijsko. Zato nekaterih drobnih detajlov nameravanih postopkov recikliranja na industrijski ravni ni bilo mogoče pojasniti.
Gre za nejasnosti v zakonodaji?
Da. Pri tem se je pokazala pomanjkljivost odpadkovne zakonodaje. Ne dopušča eksperimentalnih naprav za obdelavo odpadkov, kot je to denimo urejeno v drugih področnih uredbah. Na primer Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS št. 31/07, 70/08, 61/09, 50/13) v devetem odstavku šestega člena celo dopušča, da eksperimentalne naprave obratujejo do tri leta brez okoljevarstvenega dovoljenja. Takega razkošja si na področju obdelave odpadkov niti ne želimo. Bilo pa bi zelo dobrodošlo, da bi bili eksperimenti na industrijski ravni dovoljeni. Za izhodne produkte in preostanke pa dopuščene možne variante, ki lahko iz eksperimentiranja izhajajo. Sedanja Uredba o odpadkih je zelo rigidna in dejansko ne dopušča nobenega razvoja. Ne le v dokumentaciji upravnega postopka, pač pa tudi v samem okoljevarstvenem dovoljenju je potrebno navesti vse podrobnosti glede izhodov iz procesov obdelave. Pri razvoju postopkov obdelave je normalno, da lahko neka šarža ne uspe in namesto produktov dobimo odpadke, prav tako pa so lahko nastali odpadki drugačni, kot je bilo pričakovano. Zaradi tega menimo, da bi bilo Uredbo o odpadkih nujno potrebno razširiti tudi z eksperimentalno obdelavo, saj bo le na ta način možen razvoj postopkov recikliranja odpadkov.
Kateri vplivi na okolje lahko najbolj vznemirjajo javnosti in kako boste izpolnili zakonske predpise glede negativnih vplivov na okolje?
Obdelava odpadkov je v principu običajna industrijska dejavnost. Podobna je ostalim industrijskim dejavnostim, zaradi česar so tudi emisije v okviru, kakor jih dopušča zakonodaja.
Javnost najbolj vznemirjajo nevarni odpadki. Vendar pa imajo pogosto odpadki, ki so definirani kot nevarni, dejansko manjše nevarnosti kot nevarne snovi, ki vstopajo v razne industrijske procese. V procesih se namreč osiromašijo, s čimer običajno tudi izgubijo del svojih nevarnih lastnosti. Strah in neprijetni občutki, ki jih vzbujajo nevarni odpadki, verjetno izhajajo iz dejstva, da države in družba za določitev sestave odpadkov in posledičnega ugotavljanja njihovih lastnosti namenja manj denarja kot pa za določitev sestave vhodnih surovin, ki morajo biti natančno definirane, da se zagotovi potrebna kvaliteta in varnost tehnoloških procesov. Tisto, česar ne poznamo, nam vzbuja občutke strahu. Naše podjetje je ravno na tem področju razvilo in tudi izvaja redne laboratorijske analize in ugotavljanja sestave odpadkov. Le na ta način je mogoče zagotoviti, da se določi odpadke, ki jih je možno reciklirati. Tako se tudi natančno definira kemijsko fizikalno obdelavo nekoristnih odpadkov, tako da je posledično nastala odpadna industrijska voda resnično dobro obdelana. Z našim pristopom čiščenja odpadne industrijske vode se vodo izpusti v našo industrijsko čistilno napravo šele takrat, ko že izpolnjuje zakonodajne kriterije za odvajanje v javno kanalizacijo. Čeprav je torej že zadovoljive kakovosti in bi jo že lahko izpustili v javno kanalizacijo, tega ne storimo. Jo pa očistimo s postopkom nevtralizacije, ki smo ji dodali še dodatno varovalko, to je naknadno čiščenje z ionskimi izmenjevalci. Zaradi opisanega načina ravnanja z odpadno vodo je strah, da bi prišlo do prekomernih emisij, dejansko nepotreben. Poleg tega količino odvedene vode že sedaj spremljamo s trajnimi meritvami, čeprav so te zakonodajno zahtevane šele pri šestkrat večji količini odpadne vode, kot bo po povečanju obsega obdelanih odpadkov odvedena iz Ekologije. Poleg tega je podjetje umeščeno znotraj obstoječe industrijske cone in ne meji na bivališča občanov. Prav tako se ne nahaja na vodovarstvenem območju. Tla so na celotnem območju utrjena, tako da onesnaženje tal ni možno.
