| Dosje odpadna embalaža | | |
| Pri komunalnih podjetjih, na odprtem in v skladiščih, so še vedno tone nepobrane odpadne embalaže. Kljub urgentnim spremembam okoljevarstvenih dovoljenj, s čimer je MOP zavezal družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da prevzemajo več, kot jim določa tržni delež, se razmere še niso uredile. Tudi ne po dveh sestankih združenja centrov za ravnanje z odpadki z okoljsko ministrico. Po izidu revije EOL št. 129/130, v kateri smo obširno predstavili stališča vseh akterjev o neprevzemanju odpadne embalaže, pa je družba Interseroh prejela odločbo Upravnega sodišča. Sodišče ji je pritrdilo, da so ukrepi Ministrstva za okolje in prostor nezakoniti. Objavljamo sporočilo za javnost družbe Interseroh. Po zadnjih informacijah spremembe okoljevarstvenih dovoljenj, ki so jih sprejele družbe za ravnanje z odpadno embalažo od Agencije RS za okolje, ne veljajo zaradi napake v postopku uveljavitve. Sheme, kot se napoveduje, zato ne bodo začele prevzemati nakopičene odpadne embalaže. | |
Upravno sodišče je glede obveznosti DROE do prevzemanja odpadne embalaže ponovno pritrdilo družbi Interseroh. To pomeni, da so DROE dolžne prevzeti zgolj toliko odpadne embalaže, kot jo na trg dajo njihove stranke.
Upravno sodišče je zavrnitev tožbe utemeljilo z argumentom, da je obveznost družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) opredeljena izključno v njihovih pogodbah z zavezanci, torej s strankami. Ministrstvo za okolje in prostor potemtakem družbam za ravnanje z odpadno embalažo ne more nalagati prevzema večjih količin odpadne embalaže, kot jih ustvarijo njihovi zavezanci.
V sodbi upravnega sodišča je zapisano: » … da mora tožnik zagotavljati redno prevzemanje in zbiranje odpadne embalaže, za katero mu je embaler, pridobitelj blaga, proizvajalec oziroma pridobitelj embalaže, trgovec ali končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja s pogodbo prepustil svoje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. To pomeni, da je tožnik dolžan prevzemati takšno količino odpadne embalaže, kot so jo zgoraj navedeni zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katero ima tožnik sklenjene pogodbe, dali na trg. Samo v tem obsegu tožnik postane tudi povzročitelj obremenitve okolja.«
Sodišče tudi nadaljuje: »To torej pomeni, da se deleži, ki jih določi Vlada RS s sklepom, lahko nanašajo le na odpadno embalažo, ki so jo na trg dali zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi ima tožnik sklenjene pogodbe o prevzemu obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. Takšna tožnikova obveznost prevzemanja odpadne embalaže je tudi edina skladna z določbami ZVO-1. Vodilno načelo ZVO-1, enako kot tudi na evropski in mednarodni ravni, namreč je, da plača povzročitelj obremenitve.«
Takšna odločitev daje prav družbam za odpadno embalažo, ki so v prejšnji številki revije EOL poudarile, da so ukrepi MOP s spremembami OVD nezakoniti.
Interseroh je sicer v prvem četrtletju pobral več, kot so ustvarili njegovi zavezanci. Kakovost odpadne embalaže pa je vedno slabša. V prvem kvartalu so Interserohovi zavezanci na trg dali 812.127 kilogramov plastične, kovinske in sestavljene embalaže, t. i. zbrana mešana embalaža, Interseroh pa je pobral in poskrbel za 2.213.451 kilogramov mešane embalaže oziroma 2.289.662 kilogramov plastične, kovinske, sestavljene, mešane embalaže in nevarne embalaže.
Sortirne analize, ki jih je za Interseroh opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kažejo, da je mogoče iz mešane odpadne embalaže reciklirati samo 30 odstotkov odpadkov, med odpadno embalažo pa je kar 30 odstotkov drugih smeti, ki niso odpadna embalaža, na primer gradbeni material, bio odpadki, gume in drugo. »MOP z vzdrževanjem netransparentnega sistema v panogi ravnanja z odpadno embalažo omogoča, da nam komunale predajajo odpadno embalažo, pomešano s smetmi, hkrati pa nas sili še v prevzemanje presežnih količin odpadne embalaže. Za Interseroh je to pomenilo, da smo v lanskem letu pobrali 100 odstotkov več odpadne embalaže, kot so jo ustvarili naši zavezanci. Vse to ob dejstvu, da v Sloveniji nimamo vzpostavljenega sistema merjenja, kar pomeni, da se v panogi ne ve, koliko odpadne embalaže se zbere in koliko je kdo odpelje, ter nobenih standardov«, je sporočila družba Interseroh.
Deleži za prevzem odpadne embalaže določeni, a stanje še neurejeno
Vlada RS je konec junija sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe (IJS) za leto 2018. Družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) mora prevzeti odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, od IJS brezplačno ne glede na morebitne stroške, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi ali odstranjevanju prevzete odpadne embalaže. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več DROE, mora DROE od vsakega IJS zagotoviti prevzem odpadne embalaže v teh deležih. Uredba tudi določa, da mora IJS omogočiti DROE, da redno prevzema odpadno embalažo v zbirnem centru in centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več DROE, mora IJS zagotoviti vsaki od njih prevzem odpadne embalaže v teh deležih.
Deleži prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018 so naslednji:
papir (Dinos, d. d. – 24,46 %, Embakom, d. o. o. – 5,23 %, Gorenje Surovina, d. o. o. – 20,73 %, Interseroh, d. o. o. – 13,47 %, Recikel, d. o. o. – 29,16 % in Slopak, d. o. o. – 6,95 %);
steklo (Dinos, d. d. – 26,51 %, Embakom, d. o. o. – 4,07 %, Gorenje Surovina, d. o. o. – 8,80 %, Interseroh, d. o. o. – 5,49 %, Recikel, d. o. o. – 44,51 % in Slopak, d. o. o. – 10,62 %);
plastika in kovine – mešana embalaža (Dinos, d. d. – 24,02 %, Embakom, d. o. o. – 4,04 %, Gorenje Surovina, d. o. o. – 19,81 %, Interseroh, d. o. o. – 10,77 %, Recikel, d. o. o. – 25,08 %, Slopak, d. o. o. – 16,28 %);
les (Dinos, d. d. – 30,34 %, Embakom, d. o. o. – 5,82 %, Gorenje Surovina, d. o. o. – 29,77 %, Interseroh, d. o. o. – 11,06 %, Recikel, d. o. o. – 13,45 % in Slopak, d. o. o. – 9,56 %).
Tudi letos je Vlada RS šele sredi leta določila deleže za prevzem odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018, čeprav DROE vsako leto opozarja, da je to prepozno. Razmere na trgu še vedno niso urejene, pa tudi vzroki za nepobrano embalažo niso odpravljeni.
