| Osnutek Uredbe o skladiščenju odpadkov | | |
| Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem nalaga upravljavcem skladišč izjemno število nalog, nekatere preveč natančne naloge pa po mnenju Brigite Šarc, ki je vodja sektorja ekologije in tehnologije v Dinosu, vzbujajo pomisleke o njihovi smiselnosti. Resda je Uredba z novimi ukrepi upravičena, saj so nekateri požari opozorili na pomanjkljivosti pri ravnanju z odpadki v skladiščih in na prostem. Vendar pa Uredba ureja skladiščenje na prostem in ne v stavbah. Brigita Šarc je na reciklažni konferenci opozorila, da upravljavce čaka več finančno zahtevnih vlaganj za izpolnitev predpisa, nekatere zahteve pa predstavljajo skoraj nepremagljivo oviro. | |
Skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem je vedno tveganje za okolje, pa tudi za varnost ljudi. Za katere odpadke velja uredba in kaj pomeni za izvajalce uredbe podatek, da predpis ne dela razlike med nevarnimi in nenevarnimi gorljivimi odpadki?
Upravljavci skladišč odpadkov na prostem se zelo dobro zavedamo tveganj, ki jih tako skladiščenje predstavlja za okolje. Z izvajanjem množice ukrepov preprečujemo nastajanje izrednih dogodkov. Prav tako se kar spregleda dejstvo, da sta se dva od večjih lanskoletnih požarov začela v stavbi in ne na prostem. A kar je, je. Ministrstvo za okolje in prostor je letos dalo v javno obravnavo predlog uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem. Med trdne gorljive odpadke bodo po tej uredbi spadali odpadna plastika, odpadna guma, razen izrabljenih gum iz predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, odpadni papir, odpadni les, odpadni tekstil ali mešanica teh odpadkov, trdni odpadki, ki vsebujejo plastiko, gumo, papir, les ali tekstil ali druge gorljive odpadne materiale ter trdno gorivo iz predpisa, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovo uporabo.
Na javnih obravnavah osnutka uredbe je bilo izrecno poudarjeno, da ni razlike med nevarnimi trdnimi gorljivimi odpadki in nenevarnimi. Prav tako je potrebno vedeti, da v tej uredbi odpadki niso navedeni s številkami odpadkov, kar je običajno za ostale uredbe, ki urejajo bodisi posamezen tok odpadov bodisi posamezen postopek ravnanja z odpadki. To pa povzroča še dodatno negotovost pri bodočem izvajanju predpisa. A tudi veliko dilem, kam se lahko šteje določena vrsta odpadkov. Namreč določitev, da se med trdne gorljive odpadke šteje tudi »mešanica teh odpadkov, trdni odpadki, ki vsebujejo plastiko, gumo, papir, les ali tekstil ali druge gorljive odpadne materiale«, povzroča kar nekaj nejasnosti.
A to ni edina težava. Povzročitelji odpadkov, zbiralci in obdelovalci bodo morali izpolniti več zahtev. Katere so bistvene in kakšni bodo stroški izvedbe?
Uredba določa ukrepe varstva okolja in požarnega varstva, ki se nanašajo na redno skladiščenje odpadkov in na ukrepanje v primeru izrednih dogodkov v teh skladiščih, kot je na primer požar. Uredba obsega splošne ukrepe, povezane z rednim izvajanjem skladiščenja, ukrepe za preprečevanje požara, ukrepe pripravljenosti za primer požara in še posebej ukrepe za preprečitev onesnaženja okolja ob požaru in po njem ter ukrepe hitrega zaznavanja požara in ukrepe za preprečitev onesnaženja okolja ob in po požaru. Upravljavec skladišča bo moral zagotoviti splošne ukrepe varstva okolja. Na primer, v skladišču bo lahko skladiščil le snovi in predmete, ki so odpadki. Poskrbeti bo moral za označenost skladišča.Tla skladišča bodo morala biti utrjena tako, da bodo nepropustna in odporna na učinkovanje skladiščenih odpadkov in gasilne vode. Za gašenje bo moral pripraviti dovolj sredstev. Če bo glavno sredstvo za gašenje voda, bo moral poskrbeti, da bo vedno zagotovljen dovolj velik pretok vode za določen čas. To bo lahko zagotovil iz vodovoda ob pogoju, da bo hkrati zagotovljeno tudi dovolj pitne vode za redno rabo, ali pa iz drugih virov ob upoštevanju zahtev, predpisanih tudi s to uredbo. Hkrati bo moral upravljavec takega skladišča zagotoviti tudi zadrževalni sistem za prestrezanje in zadržanje gasilne vode, da bo preprečen nenadzorovani izpust gasilne vode ter onesnaženje tal ali voda.
Kako preprečiti nastanek požara?
Ukrepov je več. Na takih skladiščih bo prepovedano kaditi, ta ukrep že danes velja, nujna bo ograjenost celotnega skladišča z najmanj 1,8 m visoko ograjo. Redna bo kontrola skladiščenih odpadkov ali pa urejen ustrezen videonadzor. O izvedeni kontroli bo treba voditi evidence in jih bo potrebno hraniti najmanj eno leto. Upravljavec skladišča bo moral tudi načrtno in sistematično spremljati temperature odpadkov, pri katerih lahko pride do samovžiga. Za spremljanje temperature bo potrebno izdelati načrt in o tem voditi evidenco. Nekaj predlaganih ukrepov pa je takih, ki jih ima večina od upravljavcev že danes narejenih. Mislim na izdelavo požarnega reda in predpisano izobraževanje delavcev po predpisih, ki urejajo požarno varnost. Upravljavec skladišča bo moral zagotoviti tudi ukrepe za odkrivanje in javljanje požarov in za preprečitev razširitve začetnega požara na velik požar. Predvideva se ukrep, da bo požarno varovanje izvajala poklicna ali prostovoljna gasilska enota oziroma, da bo potrebo zagotoviti 24-urno prisotnost oseb, ki so usposobljene za začetno gašenje požarov in izvajanje evakuacije ali pa bo potrebno zagotoviti opremljenost skladišča z ustreznim vgrajenim avtomatskim sistemom za odkrivanje in javljanje požara v kombinaciji z ustreznim vgrajenim avtomatskim gasilnim sistemom. V skladiščih, kjer bodo skladiščeni odpadki, pri katerih lahko pride do samovžiga, pa bo potrebno zagotoviti avtomatsko odkrivanje požarov. Nalog za upravljavce je veliko. Naj samo še omenim, da bodo morali upravljavci pri načrtovanju ukrepov požarne varnosti in drugih ukrepov za doseganje skladnosti z uredbo sodelovati s pooblaščenimi inženirji s področja požarne varnosti in od pooblaščenih inženirjev pridobiti izjavo, da je skladišče urejeno in opremljeno v skladu z zahtevami uredbe. Dokumenti, ki jih bodo upravljavci skladišč izdelali na podlagi uredbe, to so požarni red, požarni načrt in načrt ravnanja z gasilno vodo, ter izjava pooblaščenega inženirja glede skladnosti skladišča z uredbo bodo priloge načrta gospodarjenja z odpadki, načrta zbiranja odpadkov in načrta ravnanja z odpadki.
Kako bo z Uredbo zagotovljena večja varnost pred požari?
Po mnenju pripravljavcev uredbe bo z ukrepi zagotovljena večja varnost pred požari. Več sem jih že navedla. Naj omenim še ukrep za odkrivanje in javljanje požarov in za preprečitev razširitve začetnega požara na velik požar. Mislim na požarno varovanje, ki ga izvaja poklicna ali prostovoljna gasilska enota, ali zagotovitev 24-urne prisotnosti oseb, ki so usposobljene za začetno gašenje požarov in izvajanje evakuacije. Ali pa bo upravljavec zagotovil opremljenost skladišča z ustreznim vgrajenim avtomatskim sistemom za odkrivanje in javljanje požara. V skladiščih, kjer so skladiščeni odpadki, pri katerih lahko pride do samovžiga, bo zagotovljeno avtomatsko odkrivanje požarov. Vsi ti ukrepi se slišijo izjemno dobro in res enkratno. Nekatere od njih že izvajamo, saj se sami dovolj dobro zavedamo tveganj in nevarnosti. Žal pa pri nekaterih predlaganih ukrepih obstaja veliko pomislekov o njihovi smiselnosti oziroma učinkovitosti. Ne smemo pozabiti, da gre tukaj za skladiščenje odpadkov na prostem in ne v stavbah.
Mislite predvsem na vrsto natančnih določb? Ali to pomeni, da bodo potrebne temeljite preureditve dosedanjega skladiščenja?
Da, in potrebnih bo kar veliko sredstev za zagotovitev vseh ukrepov in zahtev. Za naše podjetje to predstavlja tudi veliko finančno breme. Urediti več kot 85 % lokacij bo fizično in finančno nemogoče v predlaganih rokih. Tudi administrativna ureditev vsega zahtevanega ne bo enostavna, če ne že nemogoča v prilagoditvenih rokih. Vsi se zavedamo, da je potrebno na tem področju izboljšati ukrepe. A bo potrebno upoštevati posebnosti posameznih umeščenih lokacij skladišč v prostor. Ponekod nekaterih ukrepov praktično ni mogoče izvesti. Potrebna bo gradnja zadrževalnih sistemov za požarne vode ter gradnja požarnih zidov. Določene predpisane oddaljenosti pa za Dinos predstavljajo skoraj nepremagljivo oviro.
Izpostavljena je tudi odgovornost občine, ki naj bi po potrebi dopolnila operativni gasilski načrt. Občino, koga na občini, bo upravljavec moral seznaniti tudi z vrstami in maksimalnimi količinami trdnih gorljivih odpadkov v skladišču. Gre za odgovornost inšpekcijskih služb?
Koga na občini bo potrebno obvestiti, ni jasno določeno. Predlog uredbe o tej obveznosti upravljavca določa samo, da mora upravljavec seznaniti občino, na področju katere skladišči odpadke na prostem, z vrstami in maksimalnimi količinami trdnih gorljivih odpadkov, ki bi v skladišču na prostem v nekem trenutku lahko bile prisotne glede na največjo zmogljivost skladišča. Občina pa bo dolžna na podlagi pridobljenih podatkov v roku treh mesecev po potrebi dopolniti operativni gasilski načrt.
Kdo bo preverjal, ali je občina dopolnila operativni gasilski načrt, pa v osnutku uredbe ni določeno.
Glede inšpekcijskega nadzora je predvideno, da ga bodo izvajali tako inšpektorji, ki so pristojni za varstvo okolja, kot tudi inšpektorji pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ni pa še bilo predstavljeno, katere člene kateri inšpektorat.
Zakaj požarni zid?
Požarni zid je načeloma namenjen preprečitvi prenosa požara na sosednje objekte. Po predlogu uredbe gradnja požarnih zidov ni obvezna. V kolikor se bo pri skladiščenju odpadkov lahko zagotovilo predpisane razdalje med požarnimi sektorji (20 m), predpisane razdalje med mestom skladiščenja in stavbo (20 m), in v kolikor se bo lahko zagotovila oddaljenosti skladiščenega od zunanje meje skladišča (10 m), ne bo potrebno graditi požarnih zidov. Ker pa so predpisane razdalje za obstoječa skladišča odpadov na prostem resnično velike, se večina od nas gradnji požarnih zidov skoraj verjetno ne bo mogla izogniti.
Kateri upravljavci skladišč trdnih gorljivih odpadkov bodo morali najbolj zavihati rokave?
Predvidoma skoraj vsi. Zahteve so tako raznolike in obsežne, da danes skoraj noben upravljavec skladišča odpadkov na prostem ne zagotavlja predpisanih ukrepov in zahtev.
