ESG v zavarovalništvu
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
»Pri izbiri naložb dajemo prednost tistim, ki sledijo načelom ESG. Naložbe v zelene in trajnostne obveznice so se od konca leta 2020 do 30. 6. 2022 povečale za 47,2 %. Donosnost naložb je pomembno, vendar ni edino merilo, saj v obdobju analize tveganj upoštevamo tudi merilo trajnostnega vpliva v skladu z že omenjeno trajnostno naložbeno politiko,« ocenjuje naložbeni portfelj družbe z vidika meril ESG Marko Jazbec, predsednik uprave delniške družbe Sava Re. Kot pozavarovalnica delujejo globalno, v njihovem poslovanju pa je zeleno že paradigma, poudarja sogovornik. Pravi, da je pandemija pospešila izdajo trajnostnih obveznic, zavedajo pa se tveganj in priložnosti. Zato so v začetku leta sprejeli smernice za odgovorno prevzemanje zavarovalnih in pozavarovalnih tveganj. Razvijajo tudi nove produkte, poslujejo dobro.
Najprej praktično vprašanje. Trajnost in obvladovanje okoljskih / podnebnih tveganj postajata tudi v zavarovalništvu ključna vidika za odločitve dolgoročnih vlagateljev. Koliko izjemne vremenske situacije vplivajo na gospodarstvo in kako to vpliva na vaše poslovanje? Po nekaterih ocenah je 40 % vseh primerov škod med premoženjskim zavarovanjem povezanih z vremenom. Kakšen je porast podjetij za zavarovanje škod zaradi podnebnih sprememb in kolikšen porast zavarovalniških izplačil zaradi škode?
Podnebne spremembe imajo seveda direkten vpliv na našo dejavnost in tovrstna tveganja tudi sistematično spremljamo. Sleherni od nas opaža, da se vreme obnaša drugače, kot smo bili vajeni morda pred desetimi ali dvajsetimi leti. Danes so na primer pogoste ujme s točo v regijah, kjer tega do sedaj ni bilo opaziti. Dolgim sušnim obdobjem sledijo ogromne količine padavin, ki povzročajo poplave. Pogosti so vročinski valovi in zaradi takih pojavov so ogrožena tudi življenja ljudi. Posledica so seveda škode na zavarovanem premoženju in ljudeh. Pojav takšnih tveganj ima na zavarovalno panogo in s tem seveda na Zavarovalno skupino Sava velik vpliv. Brez nadaljnjih mednarodnih podnebnih ukrepov bo povprečna svetovna temperatura še rasla, tako pa tudi nepredvidljivost škodnega dogajanja oziroma tveganje naravnih katastrof. Posledica bo večje zavarovalno tveganje, tako pa tudi potreba po prilagajanju poslovnih strategij.
Kakšno je bilo za vas lansko leto 2021?
Kot pozavarovalnica delujemo globalno in v letu 2021 smo bili na mednarodnih pozavarovalnih trgih soočeni s pestrim dogajanjem, povezanim z naravnimi nesrečami. Najpomembnejši dogodki so bili poplave v zahodni Evropi (Bernd), neurja v Avstriji (Volker), neurja na Češkem, orkan Ida v ZDA, poplave na Kitajskem (Henan) ter požari v Grčiji in Turčiji.
Finančna industrija ne bo mogla mimo zelenega prehoda in segmentacije, kot je zahteva ESG. Na začetku drugega mandata ste na konferenci izvoznikov dejali, da je zeleno že paradigma. S katerimi standardi/kazalniki bodo morali biti opremljeni investitorji pri odločanjih v zelene naložbe?
Evropska unija v skladu s svojimi ambicijami, da postanemo podnebno nevtralna regija, zelo pospešeno ureja regulativo na tem področju. Poenotena razkritja in možnost primerjav ponudbe na finančnem trgu bodo investitorjem olajšali odločitve glede naložb. Pri tem je seveda mišljena taksonomija kot osnovna platforma, SFDR in CSRD, ter seveda standard za zelene obveznice. Zavarovalna skupina Sava vlaga sredstva v vrednostne papirje, izdane za financiranje zelenih, okoljskih projektov. To so tako imenovane zelene obveznice (angl. green bonds) in v trajnostne obveznice (angl. sustainability bonds), ki so namenjene financiranju zelenih in socialnih trajnostnih ciljev izdajateljev.
Kje se trajnostna merila najbolj upoštevajo?
Pri infrastrukturnih naložbah, nepremičninskih skladih in drugih alternativnih naložbah, saj je neizpolnjevanje smernic ESG praviloma izločitveno merilo pri odločanju o naložbah v sklade in neposredne projekte. Trenutno skoraj vse alternativne naložbe v portfeljih Zavarovalne skupine Sava, ki so v obliki alternativnih skladov, upoštevajo vsaj en panožni trajnostni standard (UNPRI – United Nations Principles for Responsible Investment, GRESB – Global Real Estate Sustainability Benchmark, TCFD – Task Force on Climate-related Financial Disclosures) in v skladu s temi standardi tudi poročajo. V veliko primerih gre za sklade, ki imajo ugoden vpliv na okolje in družbo, saj so npr. usmerjeni izrecno v projekte obnovljivih virov energije, gradnjo infrastrukture, ki omogoča tranzicijo na obnovljive vire energije, in naložbe v energetske prihranke. V letih 2020 in 2021 je izbruh pandemije precej pospešil izdajo trajnostnih obveznic in s tem njihovo ponudbo, kar je ugodno učinkovalo na dodaten izbor obveznic ESG, ki so na razpolago za vlaganje.
Katera tveganja so glede na nujnost zelenega prehoda za zavarovalniško-finančni sektor največja in kje se ponujajo največje priložnosti?
Največja predvsem tržna tveganja so povezana z naložbeno politiko in zavarovalna tveganja povezana z neustreznim prilagajanjem podnebnim spremembam. V naslednjih letih bodo predvsem aktualna tveganja prehoda. Skupina je začela spremljati tveganja podnebnih sprememb, kar vključuje fizična tveganja in tveganja prehoda. Fizična tveganja so tista, ki se pojavijo zaradi fizičnih učinkov podnebnih sprememb ter vključujejo akutna fizična tveganja, kot so vremenski dogodki, ki negativno vplivajo na poslovanje družbe, in kronična fizična tveganja. Ta se pojavijo zaradi dolgoročnih podnebnih sprememb. Tveganja prehoda so tista, ki se pojavijo pri prehodu na nizkoogljično in proti podnebnim spremembam odporno gospodarstvo. Vključujejo tveganja novih pravil, zahtev in usmeritev, npr. zaradi nove zakonodaje, pravna tveganja, tveganja tehnologije, tržna tveganja in tveganja ugleda. Kvalitativne ocene tveganj podnebnih sprememb smo v 2021 prvič vključili v lastno oceno tveganj in solventnosti skupine.
In priložnosti?
Skupina seveda prepoznava tudi priložnosti, kot je pričakovanje, da se bo povečalo povpraševanje po storitvah in produktih, ki so povezani z zelenimi tehnologijami oziroma vzpodbujajo trajnostno obnašanje naših strank.
Zavarovalna skupina Sava komunicira svojo trajnostno usmerjenost. Trajnostni razvoj je vključila med glavne usmeritve že v strateškem načrtu za obdobje 2017–2019 in se zavezala, da ga bo vpeljevala v poslovanje. Za obdobje 2020–2022 ste sprejeli strategijo trajnostnega razvoja, in sicer v sodelovanju z vsemi odvisnimi družbami v skupini. Kateri so ključni poudarki strategije?
Kot zavarovalna skupina si prizadevamo, da bi bili v svojem okolju prepoznani kot družbeno odgovoren partner, ki v svojih poslovnih odločitvah vedno skrbi tudi za trajnostni vidik. Kot ponudnik zavarovalnih in drugih storitev, kot odgovoren delodajalec in upravljavec premoženja in kapitala, ki je vključen v svoja lokalna okolja. Pri tem nam je pomembno zdravje in dobro počutje tako zaposlenih kakor tudi naših strank. Pri oblikovanju ponudbe zavarovalniških produktov in storitev promoviramo zdravo življenje in pomen dobrega počutja za vsesplošno zdravje v družbi. Interese in pričakovanja zadevnih zainteresiranih strani oziroma deležnikov se trudimo spoznavati iz neprestanega vzajemnega dialoga s posameznimi skupinami deležnikov.
Na čem sloni strategija?
Strategija trajnostnega razvoja sloni na dolgoročni graditvi kakovostnega odnosa do vseh deležnikov, pri čemer sta v središče postavljena stranka in njeno zadovoljstvo. Merila ESG postopoma in sistematično uvajamo v procese odločanja v skupini. Pri tem vzpostavljamo ključne kazalnike uspešnosti in spremljamo uresničitev zastavljenih ciljev glede trajnostnega razvoja. Aktivni smo na področju korporativnega prostovoljstva, ki ga izvajamo pod sloganom Srce za svet, in spodbujamo zaposlene k odgovornemu ravnanju do družbe in okolja.
Ker je skupina mednarodna, je najbrž strateško načrtovanje s področja trajnosti in implementiranje zahtevno. Kakšne so izkušnje pri vpeljevanju trajnosti v različna podjetja skupine?
Strategija se načrtuje v tesnem sodelovanju z vsemi podjetji v skupini in v neprestanem dialogu znotraj posameznih poslovnih linij. Tako se zahteve evropske regulative nekako širijo tudi zunaj meja EU. Za lažjo komunikacijo ciljev in izvajanje operativnih nalog smo imenovali tudi koordinatorje za trajnostni razvoj v vseh družbah skupine, ki so predvsem angažirani na področju izvajanja nekaterih skupnih korporativnih aktivnosti in za koordinacijo med posameznimi sektorji v svojih družbah.
Kako vse usklajujete?
V Savi Re, kot krovni družbi, imamo redne mesečne kolegije, posvečene trajnosti, na katerih posamezne poslovne linije usklajujejo naloge, ki so povezane s strateškimi cilji in seveda tudi z zahtevami, ki jih postavlja zelo dinamično zakonodajno področje. Organiziramo redna izobraževanja in konference za predstavnike vseh družb v skupini. Trajnostno obnašanje podjetja in vsakega posameznika na delovnem mestu je povezano s samo kulturo v podjetju, ki se potem lahko prenaša tudi v domače okolje. To pa lahko dosegamo samo z neprestano komunikacijo, izmenjavo idej in izkušenj.
Ena pomembnejših aktivnosti v letu 2021 je bila uvajanje sprejete in spremljanje nastajajoče zakonodaje v luči prizadevanj Evropske unije za uresničitev cilja, da postane ogljično nevtralna regija do leta 2050. Uvedli ste merila ESG v naložbeni proces in razvoj finančnih produktov v skladu evropsko uredbo EU 2019/2088 (SFDR – Sustainable Finance Disclosure Regulation). Za katera merila gre?
SFDR je začela veljati 10. 3. 2021. Takrat smo udeleženci na finančnem trgu imeli zakonsko obveznost razkrivati, kako v naložbeni proces vključujemo merila ESG in kako so integrirana v poročevalski proces. Vključevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov v naložbene odločitve v skupini temelji na treh elementih: spremljanje in ocenjevanje glavnih škodljivih vplivov, spremljanje in ocenjevanje intenzivnosti toplogrednih izpustov ter izključitve nekaterih panog. Skupina deluje tudi kot aktivna lastnica svojih neposrednih naložb v Sloveniji, če oceni, da ima v njih pomemben vpliv. Aktivno lastništvo pomeni, da skupina spremlja naložbe, pregleduje dnevni red skupščin, sodeluje na skupščinah in na njih glasuje. Družba Sava Infond, članica skupine, ponuja produkt v skladu z 8. členom SFDR, torej produkt, ki promovira trajnost.
Sprejeli ste Trajnostno naložbeno politiko Zavarovalne skupine Sava. Kateri so njeni ključni poudarki?
Trajnostno naložbeno politiko smo sprejeli 30. 6. 2021 ter jo od takrat tudi posodobili v skladu z zakonskimi zahtevami in v skladu z razvojem samega področja. Namen te politike je urediti pristop skupine glede okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov njenega vlaganja sredstev ter umestitev trajnostnih tveganj pri vlaganju sredstev. Skupina je sprejela mednarodna načela odgovornega vlaganja (UN PRI). Pristopila je tudi k zavezi United Nations Global Compact, ki poudarja odgovorne poslovne prakse na področjih človekovih pravic, odnosa do delavcev, okolja in korupcije. Skupina se dejavno zavzema za vključitev tovrstnih načel v naložbeni proces. Pomemben del je seznam izključenih panog iz naložbenega procesa.
Tveganja?
Skupina se zaveda tveganj za zdravje in blaginjo ljudi, okolje in finančne donose, ki so povezana z razvrednotenjem naravnih virov. Še zlasti je skupina osredotočena na tveganja, povezana z izpusti toplogrednih plinov in globalnim segrevanjem, ter bo spremljala in omejevala intenzivnost toplogrednih plinov svojega naložbenega portfelja.
Opravili ste vsebinsko oceno portfelja z vidika meril ESG. Kaj je pokazala ocena?
Pri naložbenem portfelju ocenjujemo skladnost z naložbeno politiko. Dogovorili smo tudi postopek prilagajanja in ocenjevanja usklajenosti vsakega pol leta. Na ta način postopoma zmanjšujemo naložbe, ki so sicer na izključitveni listi. Ta vsebuje devet panog, kot na primer proizvodnjo tobaka in trgovino na drobno, proizvodnjo alkohola, vojaško industrijo, proizvodnjo orožja in druge. Ugotavljanje usklajenosti je neprestan proces, ki se izboljšuje z vse večjo razpoložljivostjo podatkov na finančnem trgu in je posledica vse bolj kvalitetnih razkritij subjektov na finančnem trgu. Pri izbiri naložb dajemo prednost tistim, ki sledijo načelom ESG. Naložbe v zelene in trajnostne obveznice so se od konca leta 2020 do 30. 6. 2022 povečale za 47,2 %. Donosnost naložb je pomembno, vendar ne edino merilo, saj v sklopu analize tveganj upoštevamo tudi merilo trajnostnega vpliva v skladu z že omenjeno trajnostno naložbeno politiko. Na zavarovalnem portfelju smo tudi naredili oceno prihodkov iz občutljivih dejavnosti, ki so opredeljene v smernicah za odgovoren prevzem zavarovalnih tveganj, in naredili prvo oceno prihodkov za taksonomijo sprejemljivih dejavnosti. Glede na to, da smo neformalno upoštevali merila ESG že v prejšnjih letih, je prihodkov iz občutljivih dejavnosti zanemarljivo malo.
V začetku leta ste sprejeli smernice za odgovorno prevzemanje zavarovalnih in pozavarovalnih tveganj. Katere novosti prinašajo?
V strateškem načrtu smo se opredelili za vzpostavljanje meril ESG v odločevalske procese. Z omenjenimi smernicami smo opredelili tiste dejavnosti, ki so lahko z vidika okoljske in družbene odgovornosti občutljive oziroma, če obstaja tveganje vpletenosti v dejavnosti, ki so v nasprotju z načeli ESG. Mislim na primer na resno kršenje človekovih pravic, povzročanje resne okoljske škode, vpletenost v proizvodnjo orožja in koruptivna dejanja. Tako je opredeljenih enajst občutljivih področij, ki so deležna posebne obravnave. Takšne dejavnosti so na primer rudarstvo, proizvodnja in prodaja tobaka, jedrska energija, iskanje, vrtanje in črpanje nafte, industrija za odrasle itd.
Zaradi okoljskih, podnebnih in družbenih izzivov na zavarovalniškem trgu nastajajo potrebe za razvoj novih produktov in za prevzemanje zavarovalnih tveganj. Kako v Zavarovalni skupini Sava razvijate produkte premoženjskih in nezgodnih zavarovanj? Katere tovrstne nove produkte ste razvili?
Za področje zavarovalnih produktov je od 2. avgusta v veljavi delegirana uredba, ki govori o t. i. trajnostnih preferencah zavarovancev. V skladu s to uredbo so družbe pripravile potrebne informacije glede trajnostnih dejavnikov pri posameznem produktu, ki lahko zadovoljijo trajnostne preference naših strank, in jih objavile na spletni strani. Sicer ponujamo premoženjska zavarovanja za kritje tveganj, ki se pojavljajo v zavarovanjih trajnostnih virov energije, pri uporabi trajnostno naravnanih tehnologij, npr. električna vozila in zavarovanje mikromobilnosti, in produkte, ki prispevajo k zdravju in zdravemu načinu življenja. Recimo zdravstvena zavarovanja in zdravnik na daljavo. Pomembna pa je tudi digitalizacija, ki ponuja lažjo dostopnost zavarovalnih in drugih storitev, kot je na primer spletna prijava škode, razne asistenčne storitve in podpisovanje zavarovalnih pogodb na daljavo. Taksonomija je s svojimi tehničnimi kriteriji tudi poenotila pojmovanje trajnosti v tovrstnih produktih, kar bo pripomoglo k večji primerljivosti v panogi.
Kako poteka razvoj finančnih produktov zlasti v luči taksonomije (Uredba 2020/852) in uredbe SFDR (Uredba 2019/2088), ko so se poenotila merila za celoten evropski trg? S tem je postala bolj jasna definicija trajnosti finančnih produktov, ki preprečuje zavajajočo promocijo t. i. zelenih produktov. Kaj bo v ospredju v novi strategiji poslovanja za obdobje 2023-2027?
V Slovenijo prihajajo ti trendi kot običajno z opaznim časovnim zamikom, medtem ko naj bi bilo v zahodni Evropi po nekaterih ocenah po načelih ESG upravljanega že več kot 40 odstotkov vsega finančnega premoženja, v svetu pa približno 17 odstotkov. Produkti se razvijajo v skladu z zaznanim povpraševanjem na trgu. V skupini sedaj ponujamo sklad Družbeno odgovorni, ki promovira trajnost s svojimi naložbami oziroma je produkt v skladu z 8. členom SFDR. Nadaljnja dinamika razvoja bo torej odvisna predvsem od zanimanja za ESG-naložbe.
Za konec – kako ocenjujete rezultate poslovanja Zavarovalne skupina Sava glede na sedanje razmere na trgu?
Zavarovalna skupina Sava je v prvem polletju 2022 ustvarila 28,9 milijona evrov čistega dobička in s tem dosegla 48,2 odstotka letnega načrta. Poslovni prihodki v višini 364,2 milijona evrov predstavljajo 52,0 odstotka načrtovanih na letni ravni. Čisti dobiček se je sicer v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 zmanjšal za tretjino, vendar je bilo to zmanjšanje skladno s pričakovanji in je predvsem posledica ponovnega povečanja škodne pogostosti pri avtomobilskih zavarovanjih na raven pred pandemijo. Visoka inflacija pa je povzročila znatno naraščanje škod in škodnih rezervacij. Poleg tega so skupino prizadele škode zaradi ujm in drugih posamičnih večjih škodnih primerov. Kljub temu se je polletni čisti dobiček v primerjavi s predpandemijskim in predinflacijskim letom 2019 povečal za 28,2 odstotka, kar kaže na moč skupine v tem zahtevnem finančnem in geopolitičnem okolju. Tudi obe bonitetni agenciji sta potrdili našo boniteto »A« s stabilno napovedjo.
