Uporaba v Sloveniji manjša, a še prevelika – EOL 59

FFS so najbolj regulirane kemikalije

Fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) so najbolj regulirane kemikalije v Evropi. Pred dovoljenjem za promet je vsako fitofarmacevtsko sredstvo preverjeno na evropski in nato na nacionalni ravni. Postopek razvoja in testiranja novega FFS traja več kot 9 let (okoli 120 raznih študij). Znanstveniki upoštevajo tri ključne vidike: FFS morajo biti varna (neškodljiva ljudem v neposrednem ali posrednem stiku), specifična (učinkovita za organizme, katerim so namenjena) in neobstojna (da razpadejo v enostavne, kemične sestavine brez škodljivih vplivov na okolje). Registracija enega novega sredstva stane v povprečju 200 milijonov evrov.
Proizvajalci FFS v državah Evropske unije zaposlujejo okoli 30.000 ljudi – od tega tretjino v raziskavah in razvoju. Preostalih 20.000 ljudi je zaposlenih v trgovini in svetovanju. Že prejšnja okoljska direktiva je naložila obvezno izobraževanje vseh uporabnikov FFS, saj brez opravljenega izpita teh pripravkov ni več mogoče kupiti. Poleg tega pa fitofarmacevtska industrija posveča veliko pozornosti in časa izobraževanju svojih uporabnikov o pravilni rabi s poudarkom na varovanju voda, varovanju čebel, odstranjevanju odpadkov in odpadne embalaže fitofarmacevtskih sredstev.
Glede na to, na katere organizme delujejo, jih delimo na: akaricide (sredstva proti pršicam), baktericide (sredstva proti bakterijam), feromone (snovi, ki privabljajo/odvračajo žuželke), fungicide (sredstva proti glivičnim povzročiteljem bolezni), herbicide (sredstva za zatiranje plevelov oziroma neželenih rastlin), insekticide (sredstva za zatiranje žuželk), limacide (sredstva proti polžem), nematicide (sredstva proti ogorčicam), repelente (sredstva za odvračanje, na primer divjadi), rodenticide (sredstva za zatiranje glodalcev) idr. Med FFS se v Evropi proda največ herbicidov (42 %), nato fungicidov (39 %), v Sloveniji pa so na prvem mestu fungicidi (47 %), nato jim sledijo herbicidi (36 %). V Sloveniji se proda za okrog 20 milijonov evrov fitofarmacevtskih sredstev.

Uporaba FFS je nujna

Zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih rastlinah in pridelkih s sintetičnimi kemičnimi sredstvi oziroma FFS je v Sloveniji v zadnjih desetletjih najbolj razširjen način varstva. Kmetijska posestva in kmetovalci, ki imajo visoko specializirano, intenzivno pridelavo, je ne morejo opravljati brez uporabe FFS. Brez uporabe FFS se pridelki kmetijskih rastlin v povprečju prepolovijo, posamezne gojene rastlin v določenih klimatskih razmerah pa lahko v celoti propadejo (npr. krompir v humidnih predelih Slovenije zaradi krompirjeve plesni). Z uporabo fitofarmacevtskih sredstev si zagotovimo potrebne količine zdravih pridelkov za prehrano prebivalstva po dostopnih cenah brez povečevanja obdelovalnih površin. S tem lahko ohranimo občutljive biotope, preprečujemo erozijo tal in omogočamo obstoj raznolikosti živih bitij.
Upoštevati je potrebno, da se v Sloveniji za krmo živine v veliki meri uporablja silažna koruza, ki je pogosto obdelana s FFS. Nepravilna in nedovoljena uporaba FFS lahko ima torej vpliv na celoten krog prehranjevalne verige. V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in sveta iz leta 2009 lahko FFS tudi neugodno vplivajo na rastlinsko pridelavo. Organi, pristojni za podeljevanje registracije določenega sredstva v Republiki Sloveniji je Fitosanitarna uprava RS pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z organom, pristojnim za kemikalije, tj. Uradom RS za kemikalije pri Ministrstvu za zdravje. Registracija določenega FFS se lahko podeli za dobo največ deset let in se lahko večkrat podaljša. Če na podlagi tehničnih in znanstvenih spoznanj obstaja utemeljen sum, da neko že registrirano FFS predstavlja nevarnost za zdravje ljudi oziroma za okolje, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pristojen za to, da njegovo uporabo omeji ali prepove.

Pomori čebel le ena od vidnejših nevarnosti nepravilne uporabe

Onesnaženost podtalnice s FFS je eden večjih problemov onesnaženosti okolja tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Po oceni Agencije RS za okolje je v Sloveniji raba FFS za zaščito rastlin (pesticidov) med glavnimi povzročitelji slabega kemijskega stanja podzemnih in površinskih voda.
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 predvideva cilje za izboljšanje stanja podzemnih voda in zmanjšanja vsebnosti pesticidov v pitni vodi ter virih pitne vode, zmanjšanje nevarnosti in tveganja uporabe pesticidov za okolje in vodno okolje, izboljšanje kontrole uporabe, zamenjavo nevarnih aktivnih sestavin pesticidov z manj nevarnimi. V Sloveniji se je poraba sredstev za varstvo rastlin od leta 2000 do leta 2008, izražena na ha kmetijske zemlje v uporabi, zmanjšala za približno 13 odstotkov. Vendar pa so nas nedavni dogodki množičnega pomora čebel opozorili na morebitne pomanjkljivosti pri opredeljevanju dovoljenih FFS. Raziskave in analize so pokazale, da je bil glavni vzrok pomora FFS klotianidin, ki je bilo leta 2008 zaradi podobne situacije pomora čebel že prepovedano, leta 2009 pa je bila njegova uporaba ponovno dovoljena. Glavne ugotovitve inšpektorjev so bile, da je ključni povzročitelj padca čebel klotianidin, ki se je uporabljal za zaščito koruze pred koruznim hroščem, prihajalo pa je tudi do kumulativnega delovanja drugih aktivnih snovi iz vrst FFS. Na problemski konferenci o pomorih čebel, ki so jo organizirali na Čebelarski zvezi Slovenije, so sprejeli sklepe, ki jih bodo posredovali tudi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ti so: prepoved vseh FFS, ki vsebujejo aktivne snovi na bazi neonikotinoidov; monitoring onesnaženja cvetnega prahu, čebel in medu s pesticidi; testiranje FFS na kranjski čebeli pred izdajo dovoljenja za uporabo idr. Prav tako je bil podan predlog za ustanovitev Čebelarskega inštituta.
In kakšna so mnenja v Sloveniji o uporabi fitofarmacevtskih sredstev?

Pripravlja se nov zakon o uporabi FFS

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije:
»Da se določeno fitofarmacevtsko sredstvo sme uporabljati v kmetijstvu, morajo biti izpolnjeni številni pogoji, od pozitivne odločitve Evropske komisije, ki vsako snov ovrednoti in jo dovoli, do izdaje nacionalnega dovoljenja za rabo, ki določi pogoje rabe določenega sredstva v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vlaga veliko napora v izobraževanje uporabnikov teh sredstev v smislu pravilne rabe in v obveščanje javnosti o pravilni rabi. Vsi uporabniki FFS so dolžni opraviti izobraževanje, v katerem se med drugim daje poudarek pravilni rabi, pravilnemu odmerjanju sredstev, aplikaciji sredstev, odstranjevanju odpadne embalaže in ostankov sredstev. Ne glede na vse zahteve, pa se v praksi še vedno lahko zgodi, da še tako urejen in dodelan sistem lahko povzroči tudi negativne posledice. Zato je ministrstvo ob prvih znakih vzrokov pomorov čebel odreagiralo s takojšnjo prepovedjo rabe določenih FFS. Prizadevanja ministrstva glede rabe FFS so v smeri zmanjšanja uporabe, predvsem snovi, ki imajo lahko ob nepravilni rabi negativne posledice, lahko bi rekli, da gremo v smeri zeleno usmerjene kmetijske proizvodnje. Takšne spremembe zahtevajo določeno časovno obdobje, zato bomo v kratkem predstavili predlog novega zakona o FFS, v katerem bomo sledili predvsem zmanjšanju njihove rabe, zmanjšanju negativnih vplivov na vodno okolje kot tudi območja Nature 2000, zmanjšanju vplivov na ljudi, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, izobraževanju uporabnikov, nadgradnji obstoječega sistema testiranja aplikacijske tehnike in tudi obvezni uvedbi integriranega varstva rastlin s poudarkom na minimalni uporabi FFS. Vse navedene aktivnosti v prihodnje pa terjajo predvsem od strokovnih institucij, da poiščejo ustrezne rešitve na segmentu tehnologije kmetijske proizvodnje, ki zahteva manjšo uporabo FFS. Ministrstvo bo v tej smeri finančno podpiralo raziskave na tem področju.«

Kmetijska inšpekcija:
»Raba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) se zmanjšuje že več kot 5 let. Zmanjševanje količinske rabe lahko delno predpišemo omejevanju dostopnosti FFS, saj lahko do njih pridejo le ustrezno izobraženi uporabniki. Nujnost uporabe določenega sredstva ni nikoli pogoj za registracijo. Torej, če določeno sredstvo ne izpolnjuje pogojev, njegova uporaba ni dovoljena ne glede na nujnost po njeni uporabi v kmetijstvu. V zadnjem času smo priča, da na določenem segmentu v kmetijstvu ni več razpoložljivih FFS za varstvo rastlin. Razlog je predvsem v tem, da ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za registracijo ne glede na nujnost teh sredstev v kmetijstvu. V zadnjih 10 letih je na območju EU prišlo do zmanjšanja razpoložljivih FFS za skoraj 70%. Kmetijska inšpekcija na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/2007) izvaja preglede prodajaln FFS in nadzor pri uporabnikih FFS. Pomemben del nadzora je tudi jemanje vzorcev kmetijskih rastlin. Vzorčenje poteka med vegetacijo (zeleni deli rastlin) na kmetijskih gospodarstvih in v tehnološki zrelosti na kmetijskih gospodarstvih in v prvi prodaji na tržnicah z namenom, da se ugotovijo ostanki FFS. Zaradi varstva podzemnih voda in podtalnice se na podlagi Uredb za vodno telo vodonosnikov odvzema tudi vzorce tal na ostanke FFS. Padci čebel pa so bili do sedaj v letih 2005, 2008, 2011 povezani tudi z nepravilno rabo FFS, saj je inšpekcija v mrtvicah čebel in cvetnem prahu našla v nekaterih primerih iste aktivne snovi kot v okoliški vegetaciji. Drug primer je lahko pojavljanje nekaterih FFS v podtalnici, in sicer ob njihovi uporabi na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih. Tako je inšpekcija v preteklosti že beležila prisotnost nekaterih herbicidov v podtalnici kot sta S-metolaklor in atrazin. V hrani se ta sredstva lahko pojavijo ob neprimerni uporabi. Tak primer je bil rastni hormon klormekvat v hruškah, ki se je uporabljal kot regulator rasti za redčenje brstov, vendar pa se je zaradi dolgoletnega kumulativnega učinka pojavil tudi v plodovih.«

Renata Fras Peterlin, prokuristka Združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev (GIZ fitofarmacije):
»Globalno stanje zalog hrane je zadnja leta zaskrbljujoče, saj se svetovne zaloge hrane ob rastočem svetovnem prebivalstvu hitro zmanjšujejo (iz polletnih še pred desetimi leti so padle na mesečno raven). Še toliko bolj je zaskrbljujoče stanje v Sloveniji, ki zmore prehraniti iz svojih virov komaj polovico Slovencev. Zato bi moral biti odnos politike do vprašanja oskrbe prebivalcev s hrano v tem času primarno, saj je hrana ob vodi najnujnejša »surovina«. Politika v Sloveniji bi tako morala biti v prvi vrsti usmerjena v zvišanje stopnje samooskrbe, kar je mogoče po eni strani z večanjem obdelovalnih površin (nerealno), po drugi strani pa s pridelavo čim več hrane za ljudi in živali na obstoječih površinah. Sodobno kmetijstvo je tako za doseganje optimalnih pridelkov odvisno tudi od uporabe FFS. FFS se pri pridelavi hrane uporabljajo pri vseh usmeritvah: t. i. konvencionalni (nekontrolirani ), integrirani (kontrolirana pridelava – spremljanje pojavov bolezni in škodljivcev) in ekološki. Zmotno je prepričanje ljudi, da v ekološki pridelavi ne potrebujemo FFS. Potrebujemo jih ravno tako, vendar le tista, ki so za ta namen predpisana – nekatera so celo enaka kot v integrirani pridelavi. Uporaba FFS v Sloveniji že nekaj let gledano količinsko upada, predvsem na račun uporabe FFS z manjšo vsebnostjo aktivnih snovi in tudi zaradi stalnega zmanjševanja obdelovalnih površin v Sloveniji. Skoraj polovica FFS predstavljajo anorganske snovi (žveplo in bakreni pripravki), preostanek so organske spojine. Na področju trajnostne rabe FFS vodi GIZ fitofarmacije aktivnosti zbiranja odpadne embalaže in odpadnih FFS. Z zbiranjem odpadne embalaže FFS smo pričeli že leta 2005, z odpadnimi FFS pa lansko leto. Zavzemamo se za sodobno in moderno kmetijsko tehnologijo, ki temelji na trajnostnem razvoju ob varovanju zdravja ljudi in okolja. Ob tem se zavzemamo za uvajanje takšne zakonodaje in politike, ki temelji na znanstvenih temeljih. V GIZ je včlanjeno 13 pravnih oseb, in sicer: Bayer, d. o. o., Syngenta, d. o. o, Karsia Dutovlje, d. o. o, BASF, d. o. o., Dow AgroSciences, Agroruše, d. o. o., Semenarna, d. o. o., Cinkarna, d. d., Metrob, d. o. o., TKI Pinus, d. d., Crompton Europe B. V., Unichem, d. o. o., in Bioteh, d. o. o. Članstvo GIZ pokriva 98 odstotkov vseh udeležencev na fitofarmacevtskem trgu.«

Prof. dr. Lea Milevoj, upokojena redna profesorica za področje fitomedicine
»Uporaba FFS je zahtevno opravilo. Temelji na dobrem poznavanju načina delovanja sredstev, njihove strupenosti in nevarnosti tveganja za naravo, poznavanju ciljnih in neciljnih organizmov, karence in delovne karence, fitotoksičnosti, formulacij, možnosti mešanja, količine oziroma priporočenih odmerkov. FFS spadajo med strupe, njihova strupenost se izraža z letalno dozo (LD50) v mg/kg teže poskusnih živali (ki so običajno podgane ali miši). Čim nižja je letalna doza, bolj je fitofarmacevtsko sredstvo strupeno. Vendar učinkovitost na ciljne organizme in letalna doza navadno med seboj nista tesno povezani. Strupenost za neciljne organizme je odvisna od uporabljenih odmerkov, načina in časa aplikacije. Zlasti insekticidi so pri nepravilni uporabi nevarni za človeka in okolje. Nedopustno je škropiti brez natančnega zdravstvenega pregleda rastlin, njihove razvojne faze in dejavnikov v okolju. Pred načrtovano uporabo FFS je treba vsakokrat znova natančno prebrati priložena navodila, ki jih moramo po vsaki uporabi skrbno hraniti. Na navodilih in tudi embalaži je napisano opozorilo, če je sredstvo strupeno za čebele. Priporočena sredstva je bolje uporabiti v spodnjih priporočenih odmerkih. Pravočasno je treba obvestiti sosede in čebelarje o nameravanem tretiranju/škropljenju s FFS, kakor narekujejo zakonski predpisi. Pomembno je kombinirati FFS z drugimi varstvenimi ukrepi, pri čemer je v ospredju preventiva. Dobro je treba poznati rastlinske škodljivce, njihov razvoj in razvojne stopnje, bolezenske povzročitelje, plevele in dejavnike okolja, ki vplivajo na razvoj škodljivih organizmov. Poznavanje pragov gospodarske škode je predpogoj za primerno rabo FFS v modernem varstvu rastlin. Pri varstvu rastlin v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki je podlaga integriranemu varstvu rastlin, vključno z biotičnim, se je treba ozirati na varstvo okolja.«

Prof. dr. sociologije Majda Černič Istenič, Biotehniška fakulteta:
»FFS so zdravila za rastline in tako kot z vsemi zdravili je potrebno tudi z njimi ravnati previdno (natančno upoštevati navodila uporabe), da se z njimi doseže želeni učinek in se ne škoduje okolju. Raziskava, v kateri sem pred nekaj leti sodelovala, je pokazala, da se tega mnogi uporabniki FFS ne zavedajo dovolj in da so potrebna še precejšnja prizadevanja odgovornih za krepitev večje ozaveščenosti o pravilni rabi teh sredstev.«