Unikat v tem delu Evrope – EOL 60

Cveto Fendre

»Poligon je unikat v tem delu Evrope. Podobnega ima še šola za solarno energijo iz Münchna, tako imenovana Städtische Berufsschule für Industrieelektronik, s katero sodelujemo že deset let, vendar smo presegli njihovo namensko opremljenost s področja alternativnih virov energije. Poleg tega tesno sodelujemo tudi z institucijo Bildungszentrum für Solarenergie München, še posebej z gospodom Wilhelmom Kirchensteinerjem,« je ob odprtju velenjskega poligona dejal Cveto Fendre, svetovalec za energetiko pri gradnji poligona v MIC Velenje. Razvojno-didaktični energetski poligon, ki je rezultat večletnega razvoja različnih skupin in strokovnjakov Šolskega centra Velenje (ŠCV), bo omogočal inovativne izobraževalne in raziskovalne prijeme na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE), na področju učinkovite rabe energije (URE) in ekologije (EKO).

Pet segmentov poligona

Poligon sestavlja pet ločenih segmentov: zunanje primarne energetske naprave (tri stometrske geovrtine, priključene na toplotno črpalko v osrednjem laboratoriju, termosolarna oprema in fotovoltaični moduli), sistem kogeneracije, ki soproizvaja električno in toplotno energijo, pasivna hiša, laboratorij za obnovljive vire in učinkovito rabo energije LAB OVE-URE in sistem energetskega monitoringa. »Segmenti, zaokroženi v funkcionalno, didaktično in razvojno-raziskovalno dejavnost, omogočajo predstavitev, uporabo in možnost izkoriščanja osnovnih pogojev za povečanje energetske učinkovitosti, kar je tudi osnovni cilj poligona,« pojasnjuje Cveto Fendre. Zunanje energetske naprave, na primer geotermalne in termosolarne naprave, sončne fotovoltaične naprave in vetrna elektrarna, so namenjene funkcionalnemu izkoriščanju, uporabi in pretvorbi različnih vrst energij za preskusno, didaktično, učno in razvojno-raziskovalno dejavnost. Termosolarne in geotermalne naprave so na primer, skupaj s pripadajočimi toplotnimi črpalkami v laboratoriju, namenjene funkcionalnemu ogrevanju in hlajenju objekta MIC 2 in pasivne hiše. Fotovoltaične naprave pa poleg proizvodnje električne energije, ki se odvaja v distribucijsko električno omrežje, zagotavljajo še drugo laboratorijsko in razvojno-raziskovalno delo. »Pri izgradnji poligona zavzema pomembno mesto tudi kogeneracijski sistem, ki je nameščen kot pomožna enota v toplotni postaji objekta MIC 1. Soproizvodnja energij oziroma sočasna izraba goriva za pridobivanje toplotne in električne energije bo omogočila velike prihranke primarne energije in zmanjšanje stroškov energetske oskrbe, ne da bi bilo treba spreminjati proizvodne procese,« pravi sogovornik.

Energetsko samozadostna hiša

Eko pasivna hiša je iz lesa in okolju prijaznih materialov, ki so v celoti razgradljivi. Povezana v energetski informacijski sistem ŠCV se bo napajala iz lastnih termičnih in električnih virov. »Hiša je energetsko samozadostna, letna poraba pa bo znašala pod 15 kWh/m2a (kilovatov na kvadratni meter). V hiši, ki bo v glavnem namenjena izvajanju raziskovalnih nalog, so nameščene inteligentne inštalacije, pod hišo je toplotni izmenjevalec v obliki bazena. Vodo v njem bomo poleti segrevali s pomočjo termosolarnih kolektorjev,« razloži Fendre. Pasivna hiša bo izkoristila sončno in toplotno energijo ter notranje vire ob minimalnih toplotnih izgubah tako, da je skoraj ne bo potrebno ogrevati ali hladiti. Pasivna hiša bo zaradi vgrajenih in optimalno zasnovanih naprav sposobna proizvajati več energije, kot bi je uporabniki v tem objektu uspeli porabiti, in sicer na način, da bodo lahko viške energije odvajali – električno v omrežje, toplotno pa v geotermalni toplotni zbiralnik, lociran pod objektom. Osrednji laboratorij je sestavljen iz štirih ločenih delov, ki lahko delujejo samostojno ali povezano: »V njem bomo preizkušali alternativne energetske vire, kot na primer izkoriščanje termosolarne, fotovoltaične, geotermalne energije s toplotnimi črpalkami, pa tudi vetrne in bioodpadne,« našteva Fendre in dodaja, da je v laboratoriju OVE-URE tudi manjši laboratorij, namenjen laboratorijskim vajam in raziskavam okoljevarstvenega področja. Sistem energetskega monitoringa pa sestavljajo glavno nadzorno-upravljalno mesto, energetski pano in info točka. Monitoring je namenjen upravljanju, vodenju in nadziranju delovanja poligona in celotnega energetskega sistema šolskega centra, zato je povezan z vsemi energetskimi točkami centra. »Omogoča spremljanje, analizo in statistično obdelavo različnih podatkov s področja proizvodnje in porabe energij. Sistem je centralno nameščen v laboratoriju za obnovljive vire in učinkovito rabo energije, baza vseh energetskih in okoljskih podatkov pa je nameščena na centralnem energetskem strežniku šolskega centra. Dostop do teh podatkov je možen preko spleta, kar omogoča spletno energetsko upravljanje objektov,« še pojasnjuje Fendre.

Do štirih novih poklicev

»Triletni projekt je zasnovan trajnostno, večino sredstev za sicer poltretji milijon evrov vreden projekt pa smo pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). S celostno opremljenim energetskim poligonom želimo postati slovenski referenčni center za energetsko učinkovito upravljanje v javnih ustanovah,« pravi Fendre in poudarja, da bodo najpomembnejše naloge poligona »laboratorijsko, razvojno-raziskovalno in praktično delo na sodobnih sistemih OVE in sistemih za URE, promocija dejavnosti URE in OVE na regionalni, nacionalni in mednacionalni ravni ter ozaveščanje javnosti za URE in varčno ravnanje, za trajnostni razvoj z uporabo virov, ki ne obremenjujejo okolja.« Kot še dodaja, je dolgoročni cilj centra postaviti štiri nove poklice: »Gre za poklice s področja solarnih inštalacij, s področja fotovoltaike, termosolarne energije, toplotnih črpalk in biomase.« Tako bodo med osnovnimi nalogami poligona še priprava in izvajanje funkcionalnih izobraževalnih programov in delovnih gradiv s področja URE in OVE, usposabljanje inštruktorjev izobraževalcev, specialistično izobraževanje, izvajanje usposabljanja in certificiranje. »Izobraževali bomo monterje energetskih naprav, solarne tehnike, gradbene inštalaterje, ki bodo pridobili bruseljski certifikat in s tem vstopnico za delo kjerkoli v EU; na poligonu in laboratoriju bo možno tudi testiranje različnih naprav, opreme in novih materialov s področja obnovljivih virov energije, ki ga bomo izvajali sami ali skupaj z drugimi proizvodnimi in razvojno-raziskovalnimi podjetji …« dodaja Fendre.

Nove zaposlitve

Poligon bo povezoval delo v laboratoriju in na terenu in omogočil zaposlovanje strokovnjakov z različnih področij za izvajanje energetsko in okoljevarstveno naravnanih projektov. »Ob začetku projekta smo se zavezali, da bomo v prvi fazi zaposlili vsaj tri strokovnjake, v prihodnje pa v povezavi z različnimi evropskimi projekti, v katere smo še vključeni, skupaj do deset strokovnjakov,« napoveduje Cveto Fendre, ki ob tem dodaja še, da je poligon pravzaprav zelo pomembna pridobitev za regijo, pa tudi za slovenski oziroma širši prostor, saj bo s tem vzpostavljen bolj inovativen in funkcionalen učni sistem. »Osnovnošolci, dijaki, študentje in drugi strokovnjaki bodo lahko laboratorijsko raziskovalno delo preizkusili v praksi in obratno,« je še prepričan Fendre. Prepričan je tudi, da bo energetski poligon spodbujal inovativnost in ugodno vplival tudi na razvoj podjetništva in uporabo novih tehnologij v regiji in širše. Bistvena prednost in cilj energetskega poligona, ki bo dejansko vzorčni primer za druge slovenske regije oziroma evropske države, pa so prihranki energije. »Neposredni prihranki bodo vidni na primer pri toplotni energiji ob ogrevanju objekta MIC 2 in pri pripravi tople sanitarne vode. Ocenjujemo, da bomo letno prihranili okoli 200 megavatnih ur toplotne energije oziroma okoli pet tisoč evrov. Deset tisoč evrov letnega prihodka pa bo prinesla letna proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn v višini 25 tisoč kilovatnih ur,« sklene Cveto Fendre.