9. Konferenca reciklažne panoge
| Avtor: Jože Volfand |
»Z novo Uredbo o embalaži in odpadni embalaži, ki je začela veljati aprila 2021, so bile sicer uvedene določene dolgo pričakovane sistemske spremembe, hkrati pa je MOP »pozabil« vnesti institut izravnave deležev pobiranja OE od IJS med posameznimi kvartali,« je na vprašanje, zakaj je spet aktualna zahteva po interveniranih ukrepih MOP-a zaradi neprevzete embalaže, odgovoril Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov ter direktor Surovine na 9. konferenci reciklažne panoge. Panoga je sicer lani zelo dobro poslovala, zdaj pa se negotovost povečuje. Cene sekundarnih surovin se drastično znižujejo, trg se ohlaja, pri ravnanju z odpadki pa je več težav, pravi sogovornik.
Letošnjo reciklažno konferenco ste naslovili s pomembnim naslovom: Nova okoljska ustava – zeleni prehod ali cokla razvoja? Kaj ste ugotovili, katere odgovore ste dobili, katerih ne in kaj pričakujete do konca leta?
V Sloveniji je eden izmed največjih problemov umeščanje objektov za ravnanje z odpadki v prostor in s tem povezano pridobivanje oziroma prilagajanje dovoljenj. Pred nami so veliki izzivi za doseganje okoljske skladnosti in istočasno povečanje okoljskih ciljev, ki sledijo v prihodnjih letih. S tega vidika bi bilo nujno poenostaviti pridobivanje dovoljenj in več kontrole posvetiti okoljski skladnosti pri samem obratovanju. Na ta način bi spodbudili investicije v okoljsko infrastrukturo in vzpostavili večji nadzor. Z novimi objekti in tehnologijami bi lažje dosegali cilje, ki bodo predpisani z vidika reciklaže.
A kaj se dogaja v reciklažni panogi? Podatki o poslovanju zbiralcev in predelovalcev odpadkov v primerjavi z lani kažejo zelo dobre rezultate, povsod je rast. Kje so razlogi za takšno rast? Ali to pomeni, da se da z odpadki dobro zaslužiti kljub nihanjem na trgu in gospodarstvu, ki vstopa v recesijo?
V letu 2021 smo se v Sloveniji soočali z visoko gospodarsko rastjo, ki je bila med najvišjimi v Evropi. To pomeni, da so imela slovenska podjetja visoka naročila. Poleg tega smo se soočali z dvigom cen surovin, kar se je dogajalo celo leto. Oboje je prispevalo k presežnemu povpraševanju. To je razlog, da je bilo na trgu mogoče realizirat boljše marže kot običajno. Seveda to ne traja v nedogled. Prav zdaj se soočamo z drastičnim padcem cen surovin, ki poleg vseh ostalih faktorjev, mislim na višje cene energije, višje stroške dela, višje stroške obresti, inflacijo, itn…, pred branžo postavlja zelo velike izzive za naprej.
Zakaj ste na konferenci primerjali poslovanje reciklažne panoge z rezultati poslovanja komunalnih podjetij in kaj je povedala primerjava?
To primerjavo vrtimo že skoraj zadnjih 10 let, da imamo občutek, kaj se v branži dogaja v zasebnem delu in kaj v javnem. V zadnjem letu smo oboji poslovali zelo uspešno, je pa zasebni del ustvaril več EBITDAja kot javni del, kar se je zgodilo prvič v zadnjih petih letih.
Omenjali ste negotovost v panogi. Kaj napovedujete reciklažni industriji v prihodnjem letu, saj trg že kaže ohlajanje, zlasti cena energije pa v nekaterih panogah bistveno otežuje poslovanje? Kaj se dogaja na trgu surovin? Je najslabše s papirjem, kjer se cene odpadnega papirja znižujejo, in s kartonom? Čeprav nekateri poznavalci ocenjujejo potezo vodstva v podjetju Količevo karton kot špekulativno.
Vsi se zavedamo nevarnosti ohlajanja trga in prihajajoče recesije. Dejstvo je, da ob teh cenah energije Evropa ni konkurenčna na globalni ravni. Zato je veliko podjetij, ki so prisiljena zaustaviti proizvodnjo. Prav tako pa še ni nič znanega v zvezi z bodočimi ukrepi EU-ja za obvladovanje stroškov energije. Zato je nepredvidljivost tista, ki povzroča zaustavitve v industriji. To velja tako za kovine kot papir.
Koliko se razmere razlikujejo pri gibanju cen sekundarnih barvnih kovin na trgu in pri črni metalurgiji?
Dejstvo je, da se soočamo z velikimi padci cen v zadnjem obdobju.
Če ocenjujete stopnjo reciklaže v Sloveniji, še vedno menite, da Slovenija ne dosega takšne stopnje, kot jo prikazuje Bruslju?
Menim, da druge države niso nič boljše, kvečjemu je Slovenija s tega vidika uspešnejša. Potrebno je uvajati ukrepe za doseganje ciljev reciklaže, ni pa potrebno biti drastično boljši od drugih držav. Npr. v Španiji in Portugalski še vedno veliko gorljive frakcije odlagajo na odlagališča, kar je prav gotovo ceneje za industrijo. Ni sicer prav, ampak potrebno se je zavedati, da z lastnimi ukrepi postavljamo gospodarstvo v nekonkurenčen položaj v primerjavi z drugimi državami znotraj EU.
Kje so v reciklažni branži razmere najtežje? Posebej v energetsko intenzivnih panogah? Ali ste v panogi morda analizirali, kaj so v teh podjetjih dosegli za večjo energetsko učinkovitost in za zeleni prehod?
Trenutne razmere so najtežje v železarnah, livarnah, tovarnah aluminija, papirnicah … Poglobljene analize še nismo izvajali. Podjetja se bodo morala v zelo kratkem času odločiti za ukrepe, kolikor že tega niso storila.
Po novem se zaostrujejo razmere pri prevzemanju odpadne embalaže Zakaj? Kje so vzroki, da se težave ciklično ponavljajo? Zakaj komunalna zbornica zahteva interventne ukrepe MOP?
Pravzaprav težko rečemo, da je to po novem. Z novo Uredbo o embalaži in odpadni embalaži, ki je začela veljati aprila 2021, so bile sicer uvedene določene dolgo pričakovane sistemske spremembe, hkrati pa je MOP »pozabil« vnesti institut izravnave deležev pobiranja OE od IJS med posameznimi kvartali. Ena izmed DROE je navedeno pomanjkljivost pripoznala kot poslovno priložnost, žal pa se bo to rezultiralo v ponovnih kupih OE pri komunalah. To je razlog za zahtevane interventne ukrepe komunalne zbornice. Voda na mlin ponovni problematiki so bila tudi prepozno izdana okoljevarstvena dovoljenja kot uskladitev z novimi predpisi, ki so bila izdana skoraj leto po sprejetju nove Uredbe.
So še vedno glavna težava izravnave?
Pomanjkljivost izravnav je bila s spremembo uredbe sicer sanirana. Metodologija se je ustrezno spremenila, pri čemer je šlo pri tem delu le za manjšo t.i. »tehnično pomanjkljivost«. Obveznost pobiranja OE iz naslova zavezancev, ki na DROE prenesejo svoje obveznosti, namreč jasno izhaja tako iz določb ZVO-1 kot Uredbe, kar je večina, pet od šestih DROE, tudi udejanjala. Kaj bo s kupi OE, ki nastajajo zaradi šeste DROE, pa je vprašanje za MOP in IRSOP. Dejstvo pa je, da je ZVO-1 uzakonil tudi institut subsidiarne odgovornosti proizvajalca v primeru, ko njegova DROE ne izpolnjuje njegove obveznosti. Ali se bo ta zadeva tudi udejanjala, bo pokazal čas. Je pa po mojem mnenju to nedvomno en izmed kriterijev, ki naj jih ima posamezen zavezancev v mislih, ko z DROE sklepa pogodbo za prihodnje leto. Najcenejše se lahko na koncu namreč izkaže kot najdražje.
Kako posluje vaša družba Surovina in kakšni so načrti za prihodnje leto?
Surovina posluje dobro, se pa soočamo z oteženimi razmerami v zadnjem kvartalu letošnjega leta. Zaenkrat je za prihodnje leto še veliko elementov neznanih, tako da scenarije še preigravamo.
Udeleženci reciklažne konference o ZVO-2
Celovita prenova ZVO-2 v ZVO-3
Od MOP pričakujem nič manj od celovite prenove ZVO-2 v ZVO-3 ne glede na datum veljavnosti ZVO-2. V ZVO-2 je preveč nedomišljenih in celo napačnih odločitev in je posledično del tega zakona že ustavni presoji. Največji izziv je po mojem celovita in konsistentna ureditev celotnega področja ravnanja in evidentiranja odpadkov, predvsem z gradbenimi, industrijskimi, komunalnimi in ostalimi vrstami odpadkov. Uvajanje kavcijskega sistema za zbiranje določenega (relativno) majhnega deleža odpadkov je potrebno prej temeljito analizirati in premisliti. Tudi ravnanje z gradbenimi in njim podobnimi odpadki je potrebno temeljito prenoviti v kontekstu krožnega gospodarstva in tudi prenehanja statusa odpadkov in na ta način pridobivati okoljevarstveno neoporečne (sekundarne) materiale/surovine. Predvsem pa pričakujem od MOP dobro premišljeno in med seboj usklajeno okoljevarstveno s prostorsko, gradbeno in zakonodajo za naravo vključno s podzakonskimi akti z vseh naštetih področij.
Zakonodaja mora dolgoročno zagotavljati stabilnost ravnanja z odpadki
Pričakujem aktivno strokovno vlogo MOP pri sprejetju končne odločitve, kakšna bo sistemska rešitev proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) v Sloveniji. Zakonodaja oz. ZVO-2 mora namreč dolgoročno zagotavljati stabilnost procesa zbiranja in ravnanja z odpadki, ki so podvrženi konceptu PRO. Dosedanji nezadovoljivi rezultati izvajanja sistema PRO so posledica zakonske nedorečenosti, nasprotij interesov posameznih deležnikov PRO ter neučinkovitega nadzora. Nezadovoljni so izvajalci javnih služb ter izvajalci obdelave, investicij v to področje v Sloveniji praktično ni. Stopnje zbiranja odpadkov se ne povečujejo in ne sledijo ciljem direktiv EU. Naši prihodnji izzivi se navezujejo predvsem na doseganje teh ciljev. Izzivi so usmerjeni v povečanja stopnje zbiranja odpadkov, nadgradnjo gospodinjstvom prijazne mreže oddajanja odpadkov, vzpostavitev procesov obdelave odpadkov ter spremembe navad na področju krožnega gospodarstva. Za učinkovito in stabilno delovanje vseh deležnikov so zato zakonske reforme in prilagoditve sistema PRO nujne čimprej.
Izziv je, kako preprečiti »okoljski kriminal«
Vsekakor od Ministrstva za okolje in prostor pričakujemo, da sprejme v najkrajšem možnem času odločitev, ali gre v popravek ZVO-2 ali se pripravi nov tekst zakona. Sedanja situacija je namreč zelo kaotična za izvajalce. Večina določb v sprejetem ZVO-2 je veljavnih, razen določb, za katere je vložena ustavna presoja. Takšna situacija vnaša v naše poslovanje veliko negotovosti.
Predvsem želimo jasno povedati, da evropski predpisi zahtevajo od Slovenije in od nas hitro ukrepanje in prilagoditev. To pa je možno narediti le z načrtovanjem novih investicij, kjer pa vemo, da je od načrtovanja do izdaje potrebnih dovoljenj in izgradnje zelo dolga pot. Pri tem mislimo predvsem na doseganje okoljskih ciljev. Zato je naša želja, da se s strani Ustavnega sodišča čimprej prejme odločitev glede ustavne presoje zadržanih členov zaradi dokončne uveljavitve sistema PRO, ter da prilagoditve in zahteve iz ZVO-2 veljajo enako za vse deležnike.
Tako za nas trenutno največji izziv ostaja, na kakšen način in s kakšnimi ukrepi preprečiti t. i. »okoljski kriminal« in zagotoviti vsem enake pogoje poslovanja po predpisanih pogojih. Velik izziv je tudi kvaliteta zbranih komunalnih odpadkov zaradi zagotavljanja okoljskih ciljev do konca 2025 oz. 2030. In sicer, kako izboljšati kvaliteto mešane KOE, zbranih pri gospodinjstvih, ter kako določiti stroške zbiranja KOE in »smetenja«, katere bi naj krile DROE. Prav zaradi tega so naša pričakovanja, da se čimprej določi jasna metodologija za izračun stroškov, ki se zaračunavajo organizaciji PRO za odpadke, zbrane v okviru obvezne občinske GJS zbiranja komunalnih odpadkov.
Spreminjanje pravil za nazaj ni prava pot
Po odločitvi Ustavnega sodišča pričakujemo čimprejšnjo uskladitev določb ZVO-2 z omenjeno odločitvijo (upamo sicer, da bo ustavno sodišče pritrdilo ključnim sistemskim rešitvam na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti) in takojšnje sprejetje podzakonskih aktov, potrebnih za prilagoditev poslovanja vseh deležnikov na spremenjeno sistemsko okolje ZVO-2. Od Ministrstva za okolje in prostor pričakujemo, da evropske zakonodajne zahteve v celoti uveljavlja v slovenski zakonodaji ter da rešitve sprejema na temelju strokovne diskusije, na pravno nesporen način, brez preferiranja parcialnih interesov posameznih skupin deležnikov. V primeru ponovnih zahtev in celo potrebe po interventnih ukrepih predlagamo predvsem spoštovanje zakonodaje in jasna pravila za poslovanje vseh deležnikov, spreminjanje pravil med letom in za nazaj ni prava pot.
Ustavno sodišče še ni sprejelo končne odločitve
Ustavno sodišče smo vprašali, ali je oziroma kdaj bo odločilo glede ustavne pritožbe nekaterih shem na posamezne člene ZVO-2, ki se nanašajo na proizvajalčevo razširjeno odgovornost. Prejeli smo naslednji odgovor.
Dr. Sebastian Nerad, Ustavno sodišče:
Če imate v mislih zadevo U-I-104/22 – Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 25. člena, osmega odstavka 34. člena, prvega do četrtega odstavka 37. člena, prvega in tretjega do dvanajstega odstavka 38. člena, devetega odstavka 39. člena, prvega in petega odstavka 40. člena, 41. člena, tretjega in četrtega odstavka 43. člena, prvega odstavka 47. člena, prvega in tretjega odstavka 267. člena, prvega, tretjega, četrtega, petega, šestega, osmega in devetega odstavka 275. člena ter drugega odstavka 321. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 – ZVO-2), sporočam, da Ustavno sodišče v tej zadevi še ni sprejelo končne odločitve.
Dr. Sebastijan Nerad, generalni direktor Ustavnega sodišča, je na dodatno vprašanje, kdaj bo ustavno sodišče razpravljalo o zadržanih členih ZVO-2, odgovoril, da »v tem trenutku še ni mogoče napovedati, kdaj bo US nadaljevalo z obravnavo te zadeve«. To je bil odgovor z dne 22. novembra 2022.
MOP pojasnjuje spremembe Uredbe o embalaži in odpadni embalaži
Vlada je septembra letos sprejela uredbo, ki se nanaša na spremembo metodologije izračuna deleža odpadne embalaže. Z vidika usklajenega ravnanja nova metodologija sledi cilju, da se deleži obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) čim bolj izravnajo s pogodbenimi obveznostmi tekočega koledarskega leta. Glede na kritične odzive posameznih DROE Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) podaja pojasnilo.
Proizvajalci, ki izpolnjujejo obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), so obvezani kriti stroške ravnanja z odpadno embalažo (embalažnino), ki jih v njihovem imenu izvaja šest DROE. Nova metodologija upošteva, da so obveznosti vseh DROE ustaljene znotraj posameznega koledarskega leta, zaradi česar se je nekaterim resda povečal delež pobiranja odpadne embalaže, vendar so te družbe, v danem koledarskem letu, za to prejele tudi že izplačana finančna sredstva, torej embalažnino.
Glavno vodilo k spremembi zakonodaje je bilo, da se pogodbene obveznosti DROE s proizvajalci v koledarskem letu uskladijo z obveznostmi pobiranja odpadne embalaže v enakem obdobju. V kolikor je DROE sklenila pogodbe s proizvajalci, ki dajo na trg večjo količino embalaže, je praviloma prejela tudi višja finančna sredstva kot nasprotno DROE, ki ima sklenjene pogodbe s proizvajalci, ki so na trg v Sloveniji dali manjšo količino embalaže. Ravno to razmerje je vodilo k spremembi metodologije izračuna deležev, in sicer da se poraba finančnih sredstev odraža s pogodbenimi obveznostmi koledarskega leta.
DROE so se s spremembo metodologije izračuna deležev pobiranja odpadne embalaže strinjale, vendar so nekatere želele, da bi sprememba uveljavila s pričetkom leta 2023.
Osnova za izračun deležev pobiranja odpadne embalaže za posamezno DROE so trimesečni podatki proizvajalcev o masi embalaže, ki jih posredujejo DROE, ta pa podatke posreduje ministrstvu, ki štirikrat letno izračuna deleže odpadne embalaže in jih s sklepom vlade objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V prvi polovici leta so DROE pobirale embalažo po deležih iz preteklega leta, saj podatki za to leto še niso bili znani. V drugi polovici leta pa so pobirali po deležih, ki veljajo za to leto. Zaradi izravnave deležev v tem koledarskem letu je prišlo do situacije, ko v zadnjem trimesečju prihaja tako do negativnih kot tudi pozitivnih vrednosti deležev. Izravnava je namreč pokazala, da so DROE z negativno vrednostjo v deležu v tem letu pobrale že več odpadne embalaže, kot je bila njihova obveznost. DROE, s pozitivno vrednostjo, torej vrednostjo nad 100 odstotkov, pa so v tem letu pobrale manj odpadne embalaže, kot zahtevajo njihove obveznosti. Posledično imajo v zadnjem trimesečju večje obveznosti pobiranja odpadne embalaže. DROE morajo pobrati vso odpadno embalažo nastalo v Sloveniji. Da bi se izognili kopičenju nepobrane embalaže, ki ima negativne posledice na okolje, bo IRSOP v prihodnjih mesecih poostril nadzore in intenziviral inšpekcijske aktivnosti. Po zadnjih podatkih, ki jih je IRSOP prejel od izvajalcev javne službe (IJS) za stanje do 30. 9. 2022, DROE niso prevzele malo manj kot 5000 ton komunalne odpadne embalaže (KOE), pojasnjuje piar služba Ministrstva za okolje in prostor.
