Ukrepov za večjo varnost bo še več, a vse se začne pri vozniku – EOL 107

Nekatere večje nesreče na avtocestah z žrtvami in materialno škodo zahtevajo strokovni odgovor, koliko so krive ceste, koliko upravljanje s prometom in koliko človek? Kaj kaže statistika, tudi v primerjavi z EU, v zadnjih treh letih?

Statistika v večini primerom kaže, da je krivda na človeški strani. Seveda niso izključeni primeri nesreče zaradi infrastrukture in vozila, vendar je to področje veliko bolj obvladljivo, kot če govorimo o človeškem dejavniku. Avtoceste so redno vzdrževane, obnavljamo jih, nadzorujemo jih. Mislim na obhode delavcev, na nadzorne centre – nadzornike prometa, kamere, vremenske postaje.. Napak na tem področju si ne moremo privoščiti. Zato so vsa naša prizadevanja usmerjena k vozniku – človeku, in sicer s pomočjo preventivnih akcij, opozoril in napotkov. Veseli smo, da je nesreč in žrtev na avtocestah manj. Takšen je trend. Še manj jih bo v prihodnjih letih, ko bomo naredili preskok tudi na vozilih – direktna komunikacija vozil s sistemi ob cesti in pa vozil med seboj.

A poglejmo bolj nadrobno. Med povzročitelji nesreč in kaosa na cestah so pogosto izpostavljeni tovornjaki. Ali drži podatek, da tovornjaki niso najpogostejši krivci?

Niso najpogostejši, so pa udeleženi ali pa povzročitelji nesreč, ki terjajo največ časa zapore AC. Tudi posledice so največje. Z vozniki tovornjakov iz vzhodnih držav imamo največ težav. Niso nadzirani.

Kaj povečan tranzitni promet in več tisoč tovornih vozil dnevno povzroča na slovenskih avtocestah?

Poleg izjemno velikega obsega poškodb vozišča povzročajo nesreče z neprimerno varnostno razdaljo in zaradi preutrujenosti. Gre za kršitve časa vožnje, večje nesreče, nalete na osebna vozila in velikokrat blokiranje obeh smernih vozišč AC.

Katere kršitve so najpogostejše?

Varnostna razdalja, neupoštevanje omejitev časa voženj, nepravilno naložen tovor, neupoštevanje hitrostnih omejitev, neupoštevanje omejitev prehitevanja tovornih vozil.

Pravite človek, človeški dejavnik. Kaj bi morali spremeniti v svojem vedenju na cesti vozniki?

Najprej bi se morali zavedati posledic, ki so rezultat nepravilne vožnje oziroma napake. Na AC je najmanjša napaka že pogled na GSM, SMS, radio, lahko usodna tako za voznika, potnike ali pa druge udeležence v prometu. Tudi za vzdrževalce na AC!! Predvsem pa bi morali upoštevati vsaj osnovno načelo za varnost – prilagoditi hitrost, če sneži, če je megleno, če je zastoj! Zlasti pa ohranjati varnostno razdaljo. Manjka nam tudi nekaj strpnosti na cesti. Na primer, z divjanjem ne bomo med Mariborom in Ljubljano nič nadoknadili, kvečjemu bomo ogrožali sebe in druge. Teh nekaj minut ni toliko pomembnih kot življenja, ki jih lahko ogrozimo.

Kje so vzroki za tako pogoste vožnje v napačni smeri na avtocestah in kaj lahko stori DARS za omejitev takšnih pojavov?

Na osnovi zadnje študije so vzroki ponovno povezani z vozniki. To so zmedenost, starost, opojne substance – alkohol, samomorilski primeri, nepoznavanje avtocest. DARS spremlja stanje in nenehno izvaja ukrepe. Trenutno zapiramo uvozne rampe na priključkih Lipce in Lesce, dodajamo novo signalizacijo na počivališča, da zna voznik priti s počivališča na avtocesto, postavljamo nove plastične stebričke na razcepu Malence. Izvajamo izobraževanje starejših v društvih upokojencev skupaj z Agencijo za varnost prometa in Policijo. Nadgrajeni so števci prometa v vozišču, da javljajo morebitne vožnje v nasprotno smer. Načrtujemo nove spremenljive znake na AC. A to še ni vse. Zavedamo se naše odgovornosti.

S katerimi ukrepi je DARS želel zagotoviti večjo varnost in kateri deli na avtocestnem križu zahtevajo nove strokovne rešitve?

Ukrepov je več. Začel bom z infrastrukturnimi. Gre za obnavljanje in vzdrževanje vozišča in druge prometno varnostne elemente. Kar zadeva organizacijske ukrepe, je ustanovljena služba, ki se ukvarja z varnostjo na AC in je tesno povezana z Agencijo za varnost v prometu in Policijo. Zelo pomembni pa so preventivni ukrepi, kot so akcije REŠI ŽIVLJENJE, torej kako se razvrstimo na avtocesti, pa NISTE VARNI, kako ravnati ob okvari vozila in podobno. Pri ukrepih na področju informacijske tehnologije so v ospredju inteligentni transportni sistemi. Omeniti moram nove kamere, cestno vremenske postaje, detekcijo prometa, spremenljive znake, predorske varnostne sisteme itd. S sodobnim informacijskim sistemom pa zbiramo in razpošiljamo prometne informacije o stanju vseh državnih cest.

Kako je z najbolj nevarnimi odseki?

Znano je, da je avtocestno omrežje razdeljeno na nevarne odseke in najnevarnejše dodatno opremljamo s sistemi, ki sem jih omenil. Voznik lahko zazna te odseke tako, da so tam prisotni portali spremenljive vsebine, dodatni detektorji, kamere. Ti odseki so Vransko – Trojane, Klanec – Ankaran, Rebernice, zahodna LJ obvoznica. V načrtu so tudi nove investicije teh sistemov na odsekih Maribor – Ljubljana in Ljubljana – Senožeče. Poudariti moram, da zagotavljamo največjo varnost tam, kjer imamo radarske sisteme. Trenutno imamo na AC le točkovne radarje, se pa trudimo, da čim prej vzpostavimo sekcijsko merjenje hitrosti. Testno bo Policija zagnala sistem na Trojanah.

Kateri ukrep je najučinkovitejši v primeru megle, ki je na nekaterih mestih pogosta?

Večja varnostna razdalja, ustrezno zmanjšanje hitrosti, a ne močno zavirati, ne prehitevati, a posebej večja pozornost.

Vozniki nimajo radi pogostih zastojev in zapor zaradi obnovitvenih in vzdrževalnih del. Kako lahko v teh primerih zagotovite znosno pretočnost in katera večja obnovitvena dela bo DARS izvajal letos?

Znosno pretočnost zagotavljamo tako, da v fazi načrtovanja izberemo najustreznejši termin, kar je seveda največji izziv, saj moramo upoštevati čas po zimi, počitnice in praznike pri nas ter v tujini, način gradbene izvedbe del in podobno. Na najbolj obremenjenih odsekih poskušamo zagotavljati pretočnost po načinu 2+2, vozni pasovi na AC, ali 2+1+1 (en vozni pas po gradbišču), da voznike čim bolje vodimo skozi gradbišče s signalizacijo. Voznike veliko prej obvestimo o delih (www.promet.si), da si lahko potovanje po AC prilagodijo. Sicer pa bo letos nekaj večjih zapor na naslednjih odsekih v AC omrežju zaradi obnove vozišč:

na A1 »Unec – Postojna vključno s sanacijo viadukta Ravbarkomanda«

na A1 »Arja vas – Šentrupert«

na A1 »MB (Ptujska) – Slivnica«

na avtocesti A2 »Kranj V – Brnik, Brnik – Vodice, priključek Kranj V in priključek Brnik« in

na hitri cesti H3 »LJ (Tomačevo – Dunajska) in LJ (Dunajska – Celovška)«. Načrtovana je tudi nadgradnja elektro-strojne opreme v pokritem vkopu Maribor na hitri cesti H2 »Maribor – Tezno«.

Brez vlaganj v prometno infrastrukturo bo težko doseči večjo varnost in pretočnost. Kje so največji izzivi za DARS in Slovenijo?

Največji izziv za DARS je, da optimiziramo pretok naraščajočega prometnega toka po AC z obstoječo infrastrukturo in z dodajanjem novih tehnologij ter varnostnih sistemov. Da optimalno načrtujemo in izvedemo vsa vzdrževalna in obnovitvena dela z minimalno motnjo prometnega toka. Pa tudi, da uporabnike redno in temeljito obveščamo o motnjah v prometu in o razlogu vzdrževalnih in obnovitvenih del: VEČJA PROMETNA VARNOST. Tudi za državo je to izziv, saj s tem zagotovimo ustrezno gospodarsko klimo, saj so avtoceste hitre, varne in zanesljive prometnice v državi in na mednarodnem prostoru!, ustrezne pogoje turizmu, kar je najbistveneje, pa je varnost voznika – človeka na cesti. To je naš skupni izziv, ne le za DARS in Slovenijo, za vsakogar, ki je na cesti.