Pripravljeni na 55
J. V.
Evropska komisija je predstavila podnebno-energetski zakonodajni paket Pripravljeni na 55. Paket prinaša več ukrepov, kako zmanjšati emisije toplogrednih plinov skladno z Evropskim podnebnim zakonom. Vse politike EU na področju podnebja, energije, rabe zemljišč, prometa in obdavčitve naj bi bile usmerjene k zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Če želi Evropa uresničiti evropski zeleni dogovor in do leta 2050 postati prva podnebno nevtralna celina na svetu, mora močno zmanjšati izpuste v tem desetletju.
Med predlaganimi ukrepi so: uvedba trgovanja z emisijami v novih sektorjih in poostritev obstoječega sistema EU za trgovanje z emisijami, večja uporaba energije iz obnovljivih virov, večja energijska učinkovitost, hitrejše uvajanje nizkoemisijskih načinov prevoza skupaj s potrebno infrastrukturo in gorivi, uskladitev davčnih politik s cilji evropskega zelenega dogovora, ukrepi za preprečevanje selitve virov CO2 ter orodja za ohranjanje in razširjanje naših naravnih ponorov ogljika.
Na prvem mestu je sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS). Kot je znano, določa, da se za emisije ogljika plačuje, zgornje meje emisij iz nekaterih gospodarskih sektorjev pa se znižujejo na letni ravni. Komisija predlaga, da se zgornja meja skupnih emisij nadalje zniža, letna stopnja njihovega zmanjšanja pa poveča. Postopno bi odpravili brezplačno dodeljevanje pravic do emisij za letalstvo. V trgovanje z emisijami naj bi se prvič vključile emisije iz ladijskega prometa. Zaradi nezadostnega zmanjševanja emisij iz cestnega prometa in stavb bo vzpostavljen nov ločen sistem trgovanja z emisijami za distribucijo goriva za cestni promet in stavbe. Glede na to, da se Slovenija pripravlja na izstop iz premoga, je sporočilno stališče EK, kako uporabiti prihodke iz trgovanja z emisijami.
Države članice EU naj bi namreč vse svoje prihodke iz trgovanja z emisijami porabile za podnebne in energetske projekte. V TEŠ in Velenju menijo, da bi morali sredstva, ki jih TEŠ porabi za nakup kuponov in se zbirajo v podnebnem skladu, nameniti za sanacijo in nove projekte v regiji SAŠA. Nakupi bonov zaradi emisij povečujejo izgubo v TEŠ. Poseben del prihodkov iz novega sistema za cestni promet in stavbni sektor bi se moral nameniti obravnavi morebitnega socialnega učinka na ranljiva gospodinjstva, mikropodjetja in uporabnike prevoza. Pomembna je usmeritev, da se z uredbo o porazdelitvi prizadevanj vsaki državi članici dodeljujejo ambicioznejši cilji zmanjšanja emisij iz stavb, cestnega in domačega pomorskega prometa, kmetijstva, odpadkov in malih panog. Zaradi različnih izhodišč in zmogljivosti posameznih držav članic ti cilji temeljijo na njihovem BDP na prebivalca s prilagoditvijo za upoštevanje stroškovne učinkovitosti.
Razumljivo je, da novi ukrepi izrazito naslavljajo prav energetiko. Kot navaja sporočilo EK, proizvodnja in raba energije predstavljata 75 % emisij v EU. Zeleno tranzicijo energetskega sistema je potrebno pospešiti. V direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov bo določen višji cilj. Do leta 2030 se mora 40 % energije proizvesti iz obnovljivih virov. Predlagani pa so tudi posebni cilji za uporabo energije iz obnovljivih virov v prometu, ogrevanju in hlajenju, stavbah in industriji. Za izpolnitev podnebnih in okoljskih ciljev so okrepljena merila trajnostnosti za uporabo bioenergije. Države članice morajo pri oblikovanju programov podpore za bioenergijo upoštevati načelo kaskadne uporabe lesne biomase.
Da bi znižali skupno porabo energije, ugotavlja EIK, zmanjšali emisije in odpravili energijsko revščino, bo v direktivi o energijski učinkovitosti določen ambicioznejši zavezujoči letni cilj za zmanjšanje porabe energije na ravni EU. Začrtane bodo smernice za določitev nacionalnih prispevkov ter uvedena skoraj dvakrat višja obveznost držav članic glede letnih prihrankov energije. V javnem sektorju bo treba vsako leto prenoviti 3 % stavb, s čimer naj bi se spodbudil val prenove, ustvarjala delovna mesta, zmanjšala poraba energije in znižali stroški za davkoplačevalce.
Zelo ambiciozni cilji so opredeljeni za promet in za dokončno uvedbo brezemisijskih avtomobilov.
Za zmanjšanje rastočih emisij v cestnem prometu, predlagajo, je treba sistem trgovanja z emisijami dopolniti s kombinacijo ukrepov. Strožji standardi emisij CO2 za avtomobile in kombinirana vozila bodo pospešili prehod na brezemisijsko mobilnost. Povprečne emisije iz novih avtomobilov bo treba zmanjšati za 55 % od leta 2030 in 100 % od leta 2035 v primerjavi z ravnmi iz leta 2021. Vsi novi avtomobili, registrirani od leta 2035, bodo torej brezemisijski. Da bi voznice in vozniki svoja vozila lahko polnili na zanesljivem omrežju po vsej Evropi, bo revidirana uredba o infrastrukturi za alternativna goriva od držav članic zahtevala, da polnilne zmogljivosti razširijo v skladu s prodajo brezemisijskih avtomobilov. Polnilna in oskrbovalna mesta bodo morale na glavnih avtocestah postaviti v rednih presledkih, in sicer električna polnilna mesta na vsakih 60 kilometrov, oskrbovalna mesta za vodik pa na vsakih 150 kilometrov.
Zelo odmevne bodo zagotovo napovedi o spremembah obdavčitve energentov. Revizija direktive o obdavčitvi energije bo predlagala uskladitev obdavčitev energentov z energetsko in podnebno politiko EU. Spodbujale se bodo čiste tehnologije, nič več pa ne bo izjem in znižanih stopenj, s čimer v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, spodbujajo uporabo fosilnih goriv.
