Zeleni prehod Slovenije
| Avtor: Jože Volfand |
Ob posodobitvi NEPN ni dovolj, »da cilje zgolj posodobimo skladno z novim zakonodajnim paketom Pripravljeni na 55, pač pa moramo, kolikor želimo slediti znanstvenim dognanjem, narediti še korak naprej,« pravijo v okoljski organizaciji Focus. Živka Kavka Gobbo, Tomislav Tkalec, Taj Zavodnik in Lidija Živčič so odgovarjali na vprašanja o zavzemanju za odrast, o energetski učinkovitosti in o zaostajanju pri uvajanju OVE, zelo pa so izpostavili prometni sektor, ki prednjači pri izpustih toplogrednih plinov. S predlogom direktive o skrbnem pregledu poslovanja podjetij glede trajnostnosti niso povsem zadovoljni, pripravili pa so tudi spletno igro, ki govori o trajnostnem prehranjevanju:
https://futrzajutr.si/.
Strokovna skupina, ki pripravlja Podnebno ogledalo, se je v nedavnem poročilu zavzela za ustanovitev vladnega telesa za izvajanje oz. upravljanje podnebne politike, saj se nekateri ukrepi NEPN izvajajo prepočasi, dosedanje medsektorsko usklajevanje med ministrstvi pa je pokazalo več vrzeli. Kako torej upravljati podnebno politiko države in kakšen naj bi bil pristop k prenovi NEPN?
Velik problem v Sloveniji predstavlja pomanjkanje dobre organizacijske in kadrovske strukture, ki bi ustrezno podpirala učinkovito izvajanje podnebne politike. Zato potrebujemo spremembe v smeri celovite organizacijske strukture podnebnega upravljanja, kot je npr. ustanovitev nadsektorskega horizontalnega vladnega telesa za koordinacijo podnebnih politik. Ob tem je nujna tudi krepitev kadrovskih zmogljivosti. Prav tako za konsistentno in z znanostjo usklajeno usmerjanje podnebnih politik potrebujmo znanstveno posvetovalno telo. Mnogo večji pomen pri usmerjanju in vodenju politik mora dobiti celovito spremljanje izvajanja podnebnih ukrepov. Sprejeti je treba tudi podnebni zakon, ki bo opredelil podnebne cilje Slovenije v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom, in dejansko zagotovil potrebno institucionalno ureditev za učinkovito izvajanje podnebne politike.
Toda bližnji korak je posodobitev NEPN.
Ob posodobitvi Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN) za leto 2023 je bistvena naloga, da postane skladen z zavezami Pariškega sporazuma in s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje. Torej ni dovolj, da cilje zgolj posodobimo skladno z novim zakonodajnim paketom Pripravljeni na 55, pač pa moramo, v kolikor želimo slediti znanstvenim dognanjem, narediti še en korak naprej. To nas ne bo zgolj postavilo na pot pravičnega zelenega prehoda, temveč bo imelo številne pozitivne učinke za prebivalke in prebivalce Slovenije, hkrati pa se s tem izognemo enormnim stroškom prepočasnega ukrepanja.
Kar se tiče konkretnega procesa prenove NEPN, je pozitivno, da imamo jasno časovnico in predvidenih več javnih posvetovanj. A papir prenese marsikaj. Bistveno bo, da so javna posvetovanja pripravljena na vsem dostopen način, njihovi pogledi in predlogi rešitev pa ustrezno naslovljeni. Do sedaj je prepogosto prevladalo mnenje gospodarskih akterjev.
Pred tremi leti ste v intervjuju za revijo EOL dejali, da je NEPN talec interesov in prevladujoče miselnosti o nenehni rasti. Zavzemate se za odrast, za manjšo rabo virov in za vzdržni razvoj. Nekatera podjetja že občutijo, da se ne sme več nadaljevati izčrpavanje narave na račun gospodarske rasti. Predsednik vlade poudarja zeleni prehod Slovenije. Kakšen naj bi bil zeleni prehod države do leta 2030?
Potrebujemo takojšnjo opustitev vseh fosilnih virov energije in intenzivno investiranje v obnovljive vire energije (OVE), ukrepe energetske učinkovitosti, javni potniški promet, premestitev tovornega prometa na vlake, preobrazbo prehranskega sistema idr. Na eni strani moramo poskrbeti, da z ustreznimi in pravočasnimi rešitvami preprečimo najhujše posledice podnebnih sprememb. Na drugi strani pa zagotoviti, da bomo znotraj planetarnih omejitev vsi živeli dostojno.
A to je težko uskladiti.
Načelo ‘’energetska učinkovitost na prvem mestu’’ mora postati ključna prioriteta vseh. Izvesti moramo vse tehnično in ekonomsko izvedljive ukrepe za zmanjšanje rabe energije. Ti ukrepi nam lahko omogočijo tudi hitrejše zapiranje TEŠ od trenutno predvidene letnice v Nacionalni strategiji za izstop iz premoga (2033). TEŠ bi namreč morali glede na opozorila podnebne znanosti in cilje Pariškega podnebnega sporazuma zapreti že pred letom 2030.
Toda trenutne razmere na trgu z energenti lahko podaljšajo rabo fosilnih goriv.
Bistveno bo, da do leta 2030 nadoknadimo zaostanke na področju OVE, predvsem sončne energije, saj smo na repu držav EU, kar se tiče deleža sončne energije. Do leta 2030 moramo doseči vsaj 60 % delež energije iz OVE. Za pravočasen prehod OVE moramo do konca leta 2023 pripraviti načrt čimprejšnjega prehoda k 100% OVE. Sočasno pa vzpostaviti obsežen program spodbud za energetsko samooskrbo iz OVE tako za gospodinjstva kot industrijo s poudarkom na sončni energiji ter vlaganjem v distribucijsko infrastrukturo in hranilnike energije. Hiter in obsežen prehod na OVE bo imel številne pozitivne učinke tudi v kontekstu energetske draginje. Ob tem moramo ukiniti vse posredne ali neposredne subvencije fosilnim in jedrskim virom najkasneje do leta 2023 in sprejeti takojšnjo prepoved uvajanja novih subvencij fosilnim in jedrskim virom. Na ta način neuporabljena sredstva lahko postanejo dodaten vir financiranja ambicioznejših ukrepov.
Za strukturno reševanje visokih računov za ogrevanje je bistvenega pomena prehod na ogrevanje z OVE. Tu bo nujna ustanovitev posebnega sklada, ki naj služi kot vir finančne pomoči, še posebej za najbolj ranljive dele prebivalstva, pri prehodu na drug tip ogrevanja. Tudi na splošno je nujno takojšnje reševanje problema energetske revščine zaradi višjih cen energentov.
Kaj pa prometni sektor?
Izredno pomembno je postalo, kaj bomo že v tem desetletju naredili v prometnem sektorju, saj je to sektor z največ izpusti toplogrednih plinov. V prvi vrsti zato potrebujemo drastično zmanjšanje motornega prometa, ki je posledica prevoza ljudi in blaga. Tu imajo lahko pomembno vlogo družbene inovacije in digitalizacija, ki so že v času epidemije optimizirale poti prebivalcev. Na območjih z visokim potencialom rabe javnega potniškega prometa je potrebno investirati v hiter, pogost in udoben javni prevoz, ki bo pritegnil delovno aktivno prebivalstvo. Drastično pa moramo zmanjšati delež poti pod 5 km. Trenutno jih 60 % opravimo z avtomobilom. To lahko dosežemo z vlaganji v boljšo infrastrukturo za aktivno mobilnost, kot sta na primer hoja in kolesarjenje. Načrtovanje prometne infrastrukture mora dati prednost ukrepom, ki zmanjšujejo potrebe po mobilnosti.
Od tega, kakšen bo zeleni prehod Slovenije v tem desetletju, je odvisno, ali bo njen ekološki dolg vsako leto večji. Kje so v razvoju Slovenije potrebne najboljše zelene rešitve, tehnološke in naložbene, kje najnujnejše miselne spremembe v upravljanju panog in podjetij? Je nova direktiva CSDD spodbuda, opomin ali priložnost?
V okviru evropskih mrež ves čas pozorno spremljamo proces, ki je privedel do predloga direktive o skrbnem pregledu poslovanja podjetij glede trajnostnosti (Corporate Sustainable Due Diligence – CSDD, ter njen nadaljnji potek skozi različne organe EU. Cilj je, da prepreči škodo za ljudi in planet, zagotavlja spoštovanje človekovih pravic ter da bo prispevala k okoljskim in podnebnim ciljem. Tudi to, da bo zagotovila prizadetim ljudem po vsem svetu pravično popravilo in poplačilo škode. Jeseni 2021 smo izvedli anketo v devetih državah EU, ki je pokazala, da si več kot 80 % evropskih državljanov želi močne zakone, ki bi podjetjem nalagali odgovornost za kršitve človekovih pravic in okolja v tujini. Glede na podporo javnosti in dejstvo, da dosedanje, pretežno prostovoljne zaveze podjetij, niso imele želenega učinka, je direktiva hkrati spodbuda, opomin in priložnost.
Zakaj spodbuda, opomin in priložnost?
Spodbuda podjetjem, da se usmerijo v bolj trajnostne in etične prakse, ki jih želi tudi potrošnik. Pa tudi zato, ker bodo na ta način imela podjetja enaka pravila igre, v kolikor bodo njihove verige segale preko meja EU. Opomin zato, ker dosedanji ukrepi na nobeni ravni niso dosegli želenega učinka. Primer je otroško delo. V zadnjem desetletju je poraslo za 14 odstotkov kljub prostovoljnim zavezam svetovnih proizvajalcev čokolade. Danes dela več kot 2 milijona otrok samo v zahodni Afriki. Še vedno izgine za eno Blejsko jezero gozdov vsakih 7 minut. Vse to večinoma za pridelavo surovin, ki jih uvažamo tudi v EU. Je pa obenem priložnost, da podjetja, ki so zavezana etičnim in okoljskim ukrepom, delujejo pod enakimi pogoji kot tista, ki tega prostovoljno ne bi storila. Pri čemer je pomembno vedeti, da bo direktiva veljala tudi znotraj EU. To pomeni, da pokriva in zato ščiti tudi podjetja, ki delujejo v Sloveniji in so podizvajalci velikih korporacij na evropskem trgu. Tudi za podizvajalska podjetja je ta direktiva spodbuda, opomin in priložnost. Za potrošnika pa to končno pomeni, da ne bo potreboval detektivskih veščin za odkrivanje in izogibanje izdelkom, ki vsebujejo izkoriščanje ljudi in uničevanje okolja.
Je predlog dober?
Predlog, kot je predstavljen zdaj, ne bo mogel preprečiti škode, ki presega prvo stopnjo dobavne verige. Zato ni primeren za učinkovito preprečevanje kršitev človekovih pravic, ki se pogosto dogajajo na začetku dobavnih verig, več stopenj in podizvajalcev stran od evropskih podjetij. Objavili smo analizo in komentarje sedanjega predloga in jih poslali odločevalcem ter objavili na spletni strani Focus.si: https://focus.si/vrednostna-veriga-je-tako-mocna-kot-njen-najsibkejsi-clen/
Ali je bil vaš mednarodni poletni dogodek, šola o politični ekologiji, namenjen osveščanju o dilemah, ki nastajajo v praksi, ko trčijo različni interesi kapitala in okolja oz. zelene rasti? Katera sporočila bi izvzeli kot dobre usmeritve za Slovenijo?
Mednarodna poletna šola politične ekologije je bila namenjena pridobivanju znanj o novih konceptih reševanja večplastne podnebne in družbene krize ter pravičnemu zelenem prehodu. Osrednji poudarek poletne šole je bil, da je okoljska kriza v prvi vrsti družbeni problem, s tem pa tudi politični. O podnebni krizi obsežno govorimo že dve desetletji, a se degradacija planeta stopnjuje. Ostajamo na ravni besed, pogosto samo praznih fraz. Ukrepi, ki jih uveljavljajo države, ne zadevajo bistva problema.
Kaj menite, ali včasih nekatera radikalizirana stališča okoljskih aktivistov in organizacij premalo upoštevajo socialne elemente trajnostnega razvoja?
Stališča okoljskih aktivistov z vidika varovanja okolja sploh niso radikalna, saj tudi najbolj ambiciozni okoljski pozivi še vedno niso dovolj, če resnično želimo zajeziti naše negativne vplive na okolje. Vsekakor pa je potrebno razmišljati tudi o tem, kako bodo različni okoljski ukrepi vplivali na socialno sliko. Tega je vsekakor premalo, saj tudi trenutni paketi EU, na primer Fit for 55, RePower EU, ki so po eni strani daleč premalo za zaščito okolja, po drugi strani ne ščitijo najbolj ranljivih skupin ljudi. Prav gotovo ne moremo reči, da ukrepov za zaščito okolja ne bomo sprejemali, ker bi imeli negativne učinke na nekatere skupine ljudi, saj bi lahko bilo neukrepanje še bistveno bolj uničujoče za najbolj ranljive. Zato moramo pri sprejemanju okoljskih ukrepov bistveno bolje analizirati njihove socialne vplive in iskati možne rešitve v primeru, ko so zaznani negativni socialni vplivi. Izjemnega pomena je, da pri oblikovanju podnebno-energetskih smernic v Bruslju in tudi pri prenosu teh ukrepov v slovenski pravni red veliko pozornosti posvetimo temu, da učinkovito blažimo nezaželene družbene učinke. Možnosti za blaženje neželenih družbenih učinkov je veliko, le odločevalci se jih morajo zavedati in jih vključiti v oblikovanje ukrepov.
Zakaj ste si v Focusu postavili vprašanje, kako zelene so zelene tehnologije?
To vprašanje smo si postavili, ker smo v zadnjih letih priča številnim člankom, prispevkom in raziskavam, ki izpostavljajo negativne vidike zelenih tehnologij. Konec koncev – take prijeme uporablja tudi fosilni kapital, ki se še vedno na vse pretege bori za svoj kos pogače profitov. Številni s strani industrije fosilnih goriv financirani prispevki izpostavljajo negativne učinke OVE, kot ustrezne rešitve pa prikazujejo zajemanje in shranjevanje ogljika (ang. Carbon capture and storage – CCS), zemeljski plin, v skrajnih primerih pa, celo pod pretvezo pravične tranzicije, nadaljnjo rabo premoga. A dejstvo je, da so zelene tehnologije nujne za pravočasen zeleni prehod, so edina pot, kako pravočasno nadomestiti fosilna goriva. Seveda imajo te, podobno kot katerakoli rešitev, določene negativne posledice. Zato moramo poskrbeti, da bodo te tehnologije primarno služile potrebam ljudi, da bo njihova implementacija podvržena demokratičnemu nadzoru, da bomo poskrbeli za ustrezne okoljske standarde in reciklažo ter da bomo ob tem ustrezno poskrbeli za druge ukrepe zelenega prehoda, ki jih brez dvoma potrebujemo.
Kateri projekti društva so na prvih mestih vašega delovnega programa?
Trenutno imamo v Focusu kar nekaj pomembnih projektov. CARE4CLIMATE je integralni projekt, ki bo s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov, spodbudil izvajanje ukrepov, na podlagi katerih bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. H2020 projekt EmpowerMed (Empowering women to take action against energy poverty in the Mediterranean) naslavlja izziv energetske revščine v Sredozemlju, še posebej pa se osredotoča na vključevanje in opolnomočenje žensk. Our food, our future je projekt, ki se ukvarja z vplivi našega prehrambenega sistema na podnebne spremembe in vzroke migracij.
Cilj projekta LIFE TogetherFor1.5 je uskladiti podnebne ukrepe EU s ciljem 1,5° iz Pariškega sporazuma, pri čemer projekt gradi na priložnostih za revizijo podnebne in energetske politike. Gre za dokončanje zakonodajnega paketa Fit for 55, revizijo NEPN in revizijo nacionalne dolgoročne strategije ter povečanju javnega sprejemanja bolj ambicioznih in vključujočih podnebnih ukrepov s prikazom njihovih družbenih in gospodarskih pozitivnih učinkov.
Razen tega smo v Focusu postali partner v treh novih projektih, ki se bodo začeli izvajati proti koncu leta. Prvi projekt, ki se začenja v novembru 2022, je na temo energetske obnove domovanj za ljudi, ki jih pesti energetska revščina. Drugi projekt se osredotoča na ženske v sektorju energetike. Tretji projekt bo raziskoval možnosti bolj participativnega demokratičnega odločanja. S tem projektom sicer nekoliko izstopamo iz okvirjev dela Focusa, vendar bomo raziskovanje vključujočega odločanja osnovali na temah, kjer je Focus sicer prisoten, to so energija, podnebje, transport …
Pred kratkim ste predstavili novo spletno igro o trajnostnem in etičnem prehranjevanju. Za kakšno spletno igro gre?
Učenje je lahko tudi zabavno, pa čeprav o resnih temah. Ena takšnih je tudi tema pridelovanja in potrošnje hrane. Hrana, ki jo vsakodnevno zaužijemo, lahko vsebuje nevidne sestavine, ki se jih pogosto sploh ne zavedamo. To je lahko npr. deforestacija oz. krčenje gozdov, saj je bil za potrebe pridelave te hrane uničen gozd. Lahko so pesticidi, ki so prepovedani v EU, a vseeno uporabljeni pri pridelavi hrane izven EU meja. Lahko je to visok ogljični odtis zaradi velike količine porabe naravnih virov ali pa moderne oblike suženjstva in otroško delo, ki je pogosto del dobavne verige pomarančnih sokov in čokoladnih izdelkov. Pogosto ravno te sladke izdelke radi privoščimo svojim otrokom. Prav je, da jim postrežemo tudi s pomembnimi informacijami o tem, od kod prihaja hrana, ki jo jejo vsak dan. Ko je odgovor na to vrt, je zgodba bolj enostavna, pri čokoladi pa je pot od kakavovca do naših ust veliko daljša in kompleksnejša.
Da bi tovrstna ozaveščanja o dobavnih verigah s hrano olajšali in temo približali mladim, smo na Focusu skupaj z zavodom Danes je nov dan razvili igro, v kateri se lahko na zabaven načinu ukvarjamo s temo in se preizkusimo v sestavljanju trajnostnega obroka. Je burger lahko bolj prijazen do okolja, juha manj obremenjena s pesticidi, pita pa spečena brez nevidnih sestavin sodobnega suženjstva? Seveda lahko! Poigraj se tudi ti na: futrzajutr.si.
Poleg spletne igre smo pripravili tudi sezonske tedenske jedilnike, s katerimi skušamo spodbujati mlade, da sami kuhajo enostavne in trajnostne jedi, ki so obenem primerne tudi za bolj plitek žep. Jesenski je tik pred izidom.
