| Obraz | | Janez Krušič Sterguljc | |
| Ali veste, kdo je začetnik izdelave unikatne lesene embalaže v Sloveniji? Predstavljamo Petra Kregarja, lastnika podjetja Mizarstvo Kregar, s. p., iz Šentvida pri Ljubljani. Prodaja njegovih izdelkov zaradi krize trenutno upada, zato še ne ve, kako se bo izšlo to leto. Rešitev vidi v plasmaju svojih izdelkov v vsaj eno izmed večjih trgovskih verig. A ker je njegova embalaža unikatna, ekskluzivna in zato tudi dražja, se trgovci na njegove zamisli ne odzivajo. “Premalo poguma imajo,” pravi Peter Kregar. Toda mojster unikatne embalaže je kljub vsemu optimist. | |
Ste začetnik izdelave lesene unikatne embalaže v Sloveniji. Kako ste začeli svojo poklicno pot, zakaj?
Začel sem jo tu v Šentvidu, doma, torej gre za družinsko podjetje. Nasledil sem ga po svojem očetu, on po svojem … Nimam čisto točnega podatka, ampak od leta 1927 zagotovo delamo na tem naslovu. No, podjetje sem nasledil leta 1991. Diplomiral sem na biotehniški fakulteti, na oddelku za lesarstvo. Na začetku sem se ukvarjal z izdelavo notranje opreme kot oče in dedek, predvsem za poslovne prostore, nekaj pa za šole in študentske domove. Potem pa sem si rekel, da bo treba poiskati kaj svojega. Nekaj, česar drugi še nimajo.
In kako ste prišli na dan z idejo o leseni embalaži?
Bolj po naključju. Odločil sem se namreč za investicijo v laserski rezalnik. Prvotno sem imel interes predvsem za izdelavo intarzij, intarziranega pohištva. Potem pa sem odkril, da je možno s tem strojem izdelati tudi kaj drugega. Za pol leta sem se zaprl v delavnico in skonstruiral nekaj darilne embalaže. To sicer ni bil moj cilj, je pa kasneje trg pokazal, da je to dobra pot, da je takšna embalaža drugačna.
Se tudi danes trg še vedno odziva tako pozitivno?
Do leta 2007 je promet lepo rastel. Po letu 2007 so se naročila močno zmanjšala. V mesecu dni. Promet je padel za 40 odstotkov. Gre namreč za izdelek višjega kakovostnega in cenovnega razreda. Ne more se recimo primerjati s plastiko ali kartonom. To je ekskluzivna embalaža, ta pa se v hudih časih ni nikoli dobro prodajala. Ampak saj se bo tudi to enkrat obrnilo na bolje.
Začeli ste z intarziranim pohištvom. Ponudbo ste od takrat precej razširili?
Na kratko naj pojasnim, kaj je intarzija. To je krasilna tehnika pohištva, kjer se tanki listi furnirja različnih barv sestavijo v nek poseben slog, bodisi krajinski ali cvetlični, nato se nalepijo na kos drugega lesa. No, sicer pa lahko moje dosedanje izdelke vidite tudi na spletni strani. Od lesene embalaže za male izdelke in steklenice do stojal in že omenjenega intarziranega pohištva. Seveda pa vsaka stranka pride s svojimi zahtevami.
Torej delate zgolj po naročilu?
Izključno po naročilu, ker sem ugotovil, da je slovenski trg premajhen za serijsko ponudbo izdelkov.
Opažate pri svojih strankah kakšne posebnosti? So nad katerimi vašimi izdelki posebno navdušene?
Opažam, da stranke še vedno ne ločijo ali se ne zavedajo, da mora biti njihova embalaža drugačna od konkurence. Konkretno – vinarji: vsi imajo najboljša vina, samo dokler vina ne poizkusite, ne veste, kaj boste dobili. In če je na polici petdeset različnih steklenic, je gotovo v ospredju tista, ki je v drugačni embalaži, ki izstopa.
No, ampak z vidika podjetja je lažje oziroma ceneje, sploh danes, če recimo darila podari v vrečkah kot pa v dražji embalaži, kar vaša vsekakor je. Res pa je privlačna in izdelana ročno.
Ja, to je res. Nekateri naročniki so bili pogumni. Recimo … tu imam čokolado. Na polici je skupaj z drugimi le ena izmed čokolad. Če pa jo damo v lično škatlico s pokrovčkom, je to čisto druga stvar. Sestavljena je ročno, kot ste že omenili. Priprava je računalniška, rezanje je lasersko. Ravno pri teh manjših izdelkih sem konkurenčen. Pri izdelkih, ki jih klasična izdelava s klasičnimi stroji ne omogoča. Tam lahko hitro ostaneš brez kakšnega prsta.
Rekli ste, da so bili nekateri naročniki pogumni. Česa je torej strah druge?
Že več kot leto dni si prizadevam, da bi kakšna trgovska veriga ponudila svoj artikel v leseni darilni embalaži, vendar opažam njihovo predvidevanje, da se bodo ekskluzivni izdelki v teh časih vedno težje prodajali. Upanje je pa še vedno. Mogoče imajo le premalo poguma.
In kateri izdelki se najbolje prodajajo?
Embalaže manjših dimenzij. Zelo drobne zadeve.
Za koga torej delate?
Veliko je teh, ki se ukvarjajo s prodajo olj, čokolad, pralin, CD-jev. Poskusi so bili tudi glede pakiranja sira, a iz tega ni bilo nič. Ja, veliko vzorcev je bilo narejenih, a potem posli temu niso sledili. Delo se mi začne nekje v avgustu. Proti koncu leta je več naročil zaradi praznikov, spomladi in poleti je slabše. Potem je veliko odvisno tudi od vrste izdelka. Čokolada se poleti pač ne prodaja. Zdaj poskušam tržiti embalažo zgolj za končnega uporabnika. Sem pa v podjetju sam in to pomeni, da mi za trženje dosti časa ne ostane.
Vsi vaši izdelki so iz lesa. Za kakšne vrste lesa gre, kje ga kupujete?
Ja, lesena embalaža je najbolj ekološka od vseh embalaž. Mislim, da je 90 odstotkov ljudi ne zavrže. Posebno moja je uporabna tudi kasneje: morda kot šatuljice, kot škatlice za shranjevanje manjših stvari. Kar se tiče lesa, ki ga uporabljam, je vse uvoženo preko posrednikov.
Je toliko ceneje?
Ne vem, če je ceneje. Ampak pri nas sploh nisem zasledil ponudnika takšnih lesenih plošč, ki jih potrebujem. Večina lesa pride iz Finske.
In katere vrste lesa uporabljate?
Svetlejše in mehkejše vrste, na primer brezo. Vsega pa tudi ni dobro povedati … (smeh).
Ste pa skrivnostni …
Veste, kako je. Čeprav pravimo, da smo Slovenci inovativni – svoje izdelke sem modelno zaščitil, pa jih danes vidim vsepovsod na internetu. Če nič drugega, snamejo mojo sliko in pravijo, da je njihova. Zadnjič sem brskal po spletu in sem načrt za svoj izdelek našel tudi na neki avstralski strani. Torej so moji izdelki prisotni po celotnem svetu, pa za to še sam ne vem … (smeh).
Ste kako ukrepali?
Ne. Če bi mi kdo zaradi tega prevzel posel, potem bi. Zaenkrat sem to pustil pri miru. Lahko se opozori, to sem že storil. A je opozorjeni enostavno rekel, da je naredil en vogalček drugače od mojega izdelka. S tem je mislil, da je stvar rešena.
Kar se tega tiče, smo v Sloveniji zelo kavbojski. Čista kraja intelektualne lastnine. Pa saj ni samo pri nas tako. Nekaj vzorcev je šlo tudi na Hrvaško. Kasneje sem ugotovil, da ni bilo nič drugega kot to, da je tistih nekaj vzorcev kopiral in jih nato prodajal kot svoje.
No, ampak če imate izdelke zaščitene …
Pri modelni zaščiti je težava v tem, da je njena interpretacija zelo elastična, da se zaobiti. Obstajajo različne razlage, poleg tega velja samo za Evropo. Vsakih pet let jo je potrebno podaljševati, kar ni poceni.
Ste na kateri izdelek posebno ponosni?
Teh izdelkov je sedaj že več kot deset tisoč, zato težko izberem. Uživam, ko konstruiram, ko izdelek nastaja in ko vidim, da je tudi stranka zadovoljna.
Kako delate po naročilu, kako vključite naročnika?
Najbolj enostavno je, če stranka svoj izdelek prinese do mene. Mojega nato v grobem naredim v dveh, treh urah. Potem preverimo še detajle in opremimo izdelek z gravurami. Podjetja običajno hočejo še svoj logotip. Delo poteka izključno preko računalnika. Za vsak kos je potrebno pripraviti računalniško predlogo, ostalo pa potem naredi stroj.
Koliko ste s svojimi izdelki stroškovno ugodni za naročnika?
Pri manjših količinah sem zagotovo konkurenčen kartonasti embalaži. Že sama priprava kartonaste embalaže stane več, kot bi pri meni stal izdelek. Pri večjih nakladah pa je vsak drugi material bistveno cenejši.
Vaši izdelki so unikatni. Ste že prejeli kakšno priznanje?
Leta 2002 sem šel prvič na celjski sejem, kjer je bil odziv obiskovalcev dober. Obrtna zbornica mi je tistega leta podelila tudi priznanje, in sicer ceh obrtne zbornice. Veliko naročnikov pride tudi, ker pri kom drugem vidijo moj izdelek. Tudi na ta način se da tržiti in pridobivati kupce.
Kaj pa prodor na tuje trge? Razmišljate morebiti o tem?
Ukvarjam se tudi z didaktičnimi igračami. Trenutno sem pri poskusu prodora na trg v ZDA, ampak to je dolgoročni proces, potreben je posrednik. Nekaj povpraševanja je bilo tudi iz Avstrije, tudi nekaj vzorcev sem že poslal tja. Mogoče se motim, ampak mislim, da nas tudi Avstrijci še ne poznajo dobro. Mislijo, da bodo izdelek dobili ceneje kot na Kitajskem. Bolj ali manj je vse, kar vidite v naših trgovinah, Daljni vzhod. In v ceni tega izdelka je tri četrtine transporta. Nemogoče se je primerjati z njimi.
Morda še vprašanje o lesni industriji, lesenih izdelkih v Sloveniji? Kako ocenjujete stanje, kje vidite težave ali morebitne možnosti za preboj?
Težko vam rečem, kje smo. Ampak ko govorim z okoliškimi mizarji, ki izdelujejo notranjo opremo, ali s tistimi, ki sodelujejo pri izdelavi jadrnic, vsi pravijo, da je promet padel, predvsem ekskluziva. Prva težava je gotovo recesija, predvsem glede poslovnih daril – podjetja najprej zavežejo mošnjiček pri teh stvareh. Kar se materiala tiče, zaenkrat ni problemov. Se mi je pa že zgodilo, da sem imel veliko naročilo, vendar v Sloveniji ni bilo mogoče dobiti niti sto kvadratnih metrov lesenih plošč. Lahko bi uporabil javor, a ga nimajo. Material pa vsekakor mora biti kvaliteten.
Zase osebno si želim, da bi bili prodajalci oziroma trgovci malce bolj pogumni, da bi v takšno embalažo vložili nekaj več sredstev.
