Raziskave mineralnih surovin
dr. Klemen Teran
Mineralne surovine so temelj sodobne družbe, pa naj gre za kamene agregate, ki se uporabljajo v gradnji in za proizvodnjo gradbenih materialov, druge nekovinske mineralne surovine ali za rude kovin, ki jih nato predelujemo v številne potrošniške ali visokotehnološke izdelke. Tudi razvoj novih tehnoloških rešitev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot so vetrne turbine, sončne celice in baterije za prehod na zeleno mobilnost, naše odvisnosti od mineralnih surovin ne bo spremenil. Le preusmeril bo fokus na druge, do sedaj manj uporabljane kemijske prvine (npr. galij, litij, redke zemlje itd.). Rudarstvo bo torej še naprej ključen dejavnik našega razvoja, ugotavljamo na Geološkem zavodu, ki letos praznuje 75-letnico.
Evropska komisija trenutno pozornost posveča predvsem t.i. kritičnim surovinam (CRM). Seznam CRM se oblikuje na tri leta. Upošteva gospodarsko pomembnost surovine ter stopnjo odvisnosti od uvoza. Trenutno obsega 30 surovin, od katerih je 28 mineralnih surovin – izjema sta le koksni premog in naravni kavčuk. Mnoge od surovin, na seznamu, so ključne za proizvodnjo tehnologij za prehod k podnebni nevtralnosti. V okviru evropskega projekta FRAME smo tako na podlagi vsebnosti CRM ponovno ovrednotili potencial nahajališč in pojavov kovinskih mineralnih surovin v Evropi, med katerimi je tudi več kot 200 slovenskih. Na našem ozemlju sta najbolj perspektivni mineralni surovini, uvrščeni na seznam CRM, barit in antimon, ki v osrednji Sloveniji tvorita nekaj manjših rudnih teles (barit – Litija in Pleše, antimon: Trojane, Znojile in Lepa Njiva). Predvsem v južnem delu Slovenije so pogosti pojavi boksita – aluminijeve rude, ki je od leta 2020 prav tako uvrščen na seznam CRM. Manjši pomen bi lahko imeli tudi galij, germanij in indij, ki kot sledni elementi nastopajo v nekaterih naših svinčevo-cinkovih rudiščih. Vse bolj zanimiva pa postaja tudi možnost predelave rudarskih odpadkov, saj ti predstavljajo breme za okolje, hkrati pa lahko vsebujejo precejšno količino kemijskih prvin, ki v času rudarjenja niso bile ekonomsko zanimive, danes pa so nujne za sodobno tehnologijo.
Na poti k zmanjšanju toplogrednih izpustov bi se lahko v gradbeništvu ponovno povečala uporaba naravnega kamna, ki sicer ni uvrščen na seznam CRM. Pravilno izbran in obdelan naravni kamen je namreč vzdržljiv ter estetski gradbeni material z nizkim ogljičnim odtisom in odličnimi fizikalno-mehanskimi lastnostmi. Dobro poznavanje nahajališč naravnega kamna in njegovih lastnosti je pomembno tudi s stališča obnove kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter ohranjanja avtohtonosti kulturne krajine določenega območja. V okviru projekta EuroLithos je bil izdelan atlas evropskih okrasnih kamnov. Poleg tega je bilo razširjeno vedenje o lastnostih, uporabi in nahajališčih naravnega kamna ter kamnoseški tradiciji na evropskem in slovenskem ozemlju.
Podatki o mineralnih surovinah in rudarstvu se v Sloveniji zbirajo v okviru Rudarske javne službe (RJS). RJS vzdržuje ter nadgrajuje spletno aplikacijo Rudarska knjiga ter vodi in obdeluje statistične podatke o proizvodnji ter zalogah in virih mineralnih surovin. Poleg tega RJS izdeluje strokovne podlage za prostorsko načrtovanje, sodeluje pri pripravi zakonskih in podzakonskih aktov s področja rudarske zakonodaje ter nudi podporo v postopku pridobivanja koncesij.
Ker morajo biti odločevalci in oblikovalci politik seznanjeni s perspektivnimi območji za raziskave in izkoriščanje mineralnih surovin, so bili podatki o nahajališčih in pojavih vseh mineralnih surovin v Evropi harmonizirani v skladu z direktivo INSPIRE in v okviru projekta MINTELL4EU posredovani v enotno evropsko bazo podatkov o mineralnih surovinah MIN4EU.
Sistemsko zbiranje in validacija podatkov o mineralnih surovinah na evropski ravni se opravlja s t.i. harvestingom podatkov, ki periodično zbira podatke iz podatkovnih zbirk nacionalnih in regionalnih ponudnikov v skupno evropsko bazo podatkov MIN4EU. Sistem harvestinga je bil razvit na Geološkem zavodu Slovenije, letos praznuje 75-letnico, in se trenutno izvaja vsaj enkrat mesečno za 36 pooblaščenih ponudnikov podatkov iz 31 držav po Evropi. Podatki zbrani s harvestingom so prosto dostopni preko evropske infrastrukture geoloških podatkov (EGDI), ki prispeva k utrjevanju evropskega znanja o surovinah in predstavlja pomembno platformo za informiranje potencialnih investitorjev ter strokovnih in političnih institucij.
Geološki vir, ki sicer ne spada k mineralnim surovinam, vendar predstavlja pomemben korak k razogljičenju družbe, je tudi geotermalna energija. Geotermalna energija je obnovljiv vir in se deli na visokotemperaturne in nizkotemperaturne vire. Visokotemperaturni viri geotermalne energije so dostopni globlje pod površjem in jih s črpanjem preko vrtin uporabljamo za pridobivanje električne energije, daljinsko ogrevanje in balneologijo. Primer rabe visokotemperaturnih geotermalnih virov v Sloveniji so terme ter daljinsko ogrevanje v Lendavi.
V zadnjih letih pa je razmah doživela predvsem plitva, nizkotemperaturna geotermalna energija. Ta je dostopna praktično povsod in jo s pomočjo toplotnih črpalk najpogosteje uporabljamo za ogrevanje objektov. Število tovrstnih toplotnih črpalk se v Sloveniji vsako leto poveča skoraj za 10 %. Poleg tega lahko plitvo geotermalno energijo uporabimo tudi za hlajenje objektov in hranjenje toplote. Ker je njena raba vezana na bližino uporabnika, je ocena potenciala in omejitev njene rabe pomembna predvsem v urbanih območjih. V okviru mednarodnega projekta MUSE bo uporabnikom na štirinajstih močno urbaniziranih projektnih območjih omogočen dostop do ključnih geoloških podatkov o podpovršju in informacij za nadzor vplivov geotermalnih sistemov na okolje in učinkovito načrtovanje trajnostne rabe geotermalne energije.
Navedene aktivnosti poleg poti v bolj trajnostno naravno družbo tvorijo tudi temelj za oblikovanje geološke službe za Evropo. Skupna geološka služba bi lahko namreč zagotavljala in upravljala harmonizirane in vedno posodobljene podatke o podpovršju.
Seznam kritičnih mineralnih surovin objavljen leta 2020: antimon, barit, boksit, berilij, bizmut, borati, fluorit, fosfor, fosfatna ruda, galij, germanij, hafnij, indij, kobalt, koksni premog, litij, magnezij, naravni grafit, naravni kavčuk, niobij, platinske kovine, silicijeva kovina, skandij, stroncij, tantal, titan, vanadij, volfram, lahki elementi redkih zemelj (LREE) in težki elementi redkih zemelj (HREE).
Več informacij o navedenih projektih je na voljo na sledečih povezavah:
EGDI: http://www.europe-geology.eu
EuroLithos: https://www.eurolithos.org/
FRAME: https://www.frame.lneg.pt/
MINTELL4EU: https://geoera.eu/projects/mintell4eu7/
MUSE: https://geoera.eu/projects/muse3/
