Tudi v EU premalo kapacitet, kaj namerava Slovenija? – EOL 128

Pred letom dni ste v Kidričevem odprli prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki z zmogljivostjo do 51.000 ton nevarnih odpadkov letno. Center velja za enega najsodobnejših tovrstnih centrov pri nas. Kako so zapolnjene zmogljivosti centra in katerih nevarnih odpadkov zberete največ? Kam gredo nevarni odpadki, ki jih zberete?

Na lokaciji v Kidričevem se skladiščijo in obdelujejo nevarni odpadki, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. Nevarne snovi, kot so kisline, lužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m² skladiščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini. Delno se obnovijo za ponovno uporabo. Za zbiranje in obdelavo nevarnih odpadkov je potrebno odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Nevarni odpadki iz Slovenije se v največji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za njihovo odstranitev v Sloveniji namreč skorajda ni.

Naš center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem se nahaja na industrijskem območju tovarne aluminija Talum. Njegovo jedro sestavljajo kemično-fizikalni predelovalni obrat s popolnoma avtomatiziranim sistemom vodenja procesov, sodobno opremljen laboratorij, posebna skladiščna in obdelovalna infrastruktura, področje za drobljenje odpadkov in upravna stavba.

Za ravnanje z nevarnimi odpadki je potreben skrben in celovit načrt gospodarjenja. Kakšen je vaš načrt gospodarjenja z nevarnimi odpadki, saj je primer Kemisa opozoril na različne elemente odgovornega in strokovnega ravnanja zlasti z vidika preventive in varnosti?

Kot sem že omenil, gre za enega najbolj sodobnih tovrstnih centrov v Sloveniji. Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem ima tudi vsa potrebna dovoljenja – gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje in IED dovoljenje. Prav tako smo ponosni, da je celotna lokacija zgrajena v skladu z BAT (opp. best available technology) tehnologijo ter opremljena s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Vsi ti ukrepi in predhodni izzivi so bili skrbno premišljeni že predhodno, saj smo za omejitev tveganih situacij iskali najbolj optimalne in ugodne rešitve, kar omogoča sodobna tehnologija. Velik pomen namenjamo zaščiti ljudi in okolja. Tako je celoten izpust zraka na lokaciji čiščen s posebno napravo, vodoodporni beton z lovilnim bazenom, ter številni lovilniki olj, ki ščitijo tla pred onesnaženjem. Vse to so gotovo konkurenčne prednosti, ki nas postavljajo v sam vrh zbiralcev nevarnih odpadkov pri nas. Ob tem ne smemo pozabiti na znanje, ki nam ga daje matično podjetje v Avstriji, ki je eno najbolj uspešnih tovrstnih podjetij za celotno Vzhodno Evropo.

Za zmanjšanje tveganj je pomembno ustrezno skladiščenje nevarnih odpadkov. Kako zagotavljate skladiščenje in požarno varnost?

Ko je naš center decembra leta 2015 prejel dovoljenje za poskusno obratovanje, smo vedeli, da se bo uresničila naša dolgoletna zgodba o uspehu, ko gre za izvedbo pomembnih in naprednih investicij. Potenciala je še veliko. Novi objekt predstavlja pomemben korak k okrepitvi položaja podjetja Saubermacher v Sloveniji.

Koncept požarne varnosti je v Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem izveden v skladu z 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah. Ta določa priporočene ukrepe oziroma rešitve za dosego zagotavljanja požarne varnosti. Njen cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v objektu, uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov v neposredni bližini objekta, omejiti ogrožanje okolja ter omogočiti učinkovito ukrepanje gasilskih enot. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta in varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite (naprava za javljanje požara, varnostna razsvetljava, polstabilna gasilna naprava, naprava za detekcijo hlapov, sistemi za odvod dima in toplote).

Vse emisije se kontrolirajo sproti. Sodobna ureditev na področju požarne varnosti skrbi za varnost zaposlenih, celotne lokacije in okoliške industrije. Poleg tega v podjetju Saubermacher Slovenija uporabljamo obstoječo infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot so na primer njihovi gasilci ali varnostniki.

Kako skrbite za kadre, ki sprejemajo in obravnavajo nevarne odpadke?

Skrb za kader in njihovo varnost je v našem podjetju na prvem mestu. Tega se še kako zavedamo, zato nenehno prenašamo znanje in izobraževanja s strani naših tujih lastnikov v Avstriji tudi v Slovenijo. Redno izobraževanje, tudi na področju varovanja zdravja in varnosti na delu, je temelj uspeha pri osveščanju zaposlenih. Ob tem skrbimo tudi za zaščitne uniforme in druge številne varnostne ukrepe na sami lokaciji.

Pri nevarnih odpadkih je potrebno biti posebej pozoren pri njihovem transportu. Katera tveganja so najpogostejša in kakšne so vaše rešitve za varen transport nevarnih odpadkov?

Za transport nevarnih odpadkov se uporabljajo posebej za to namenjena transportna vozila. Prav zaradi tega je transport nevarnih odpadkov manj nevaren. So pa seveda posebne specifikacije, na katere moramo biti še posebej pozorni. Recimo vsa ustrezna dovoljenja, ki jih ta vozila potrebujejo za odvoz odpadkov, različna izvozna dovoljenja ipd. Prav ta po navadi vzamejo največ časa in vložene energije.

V preteklem letu smo se v Sloveniji srečali z dvema večjima požaroma obratov z nevarnimi odpadki, kar je pri prebivalstvu vzbudilo precej nezaupanja v sisteme zbiranja nevarnih odpadkov. Kako je to vplivalo na zbiranje nevarnih odpadkov v Saubermacherju in kaj se mora iz teh primerov naučiti država, okoljska politika in kaj upravljavec takšnega centra, kot je vaš?

Ko je prišlo do nastale situacije, ki jo omenjate, smo se na lokaciji Centra za nevarne odpadke v Kidričevem soočili s povečanjem povpraševanj s strani povzročiteljev odpadkov. Prišlo je do trenutka, ko nismo mogli kar preko noči nadomestiti teh količin, saj je bilo potrebno skleniti ustrezne dogovore s prevzemniki, nato pa je bilo potrebno pridobiti še potrebna dovoljenja, kar je trajalo nekaj časa.

Za zagotovitev varnosti pri prevzemu nevarnih odpadkov in za delovanje celotnega sistema je potrebna zelo dobra koordinacija med industrijo, prevzemniki in obdelovalci odpadkov ter državnimi uradniki oziroma organi. Celoten proces mora potekati nemoteno, drugače lahko pride do velike poslovne škode zaradi pomanjkanja kapacitet odstranjevanja nevarnih odpadkov. Škoda se lahko pokaže na vseh področjih. Npr. zastoji v industriji (izpad delovnih mest), zastoji pri obravnavi bolnikov v bolnišnicah, težave pri oddajanju nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v zbirnih centrih komunalnih podjetij idr. Sistem ravnanja z nevarnimi odpadki mora nemoteno delovati, da bo lahko industrija proizvajala svoje proizvode brez kakršnihkoli zastojev. Ključnega pomena je tudi sodelovanje v obliki pospešitve postopkov za pridobivanje izvoznih dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov s strani pristojnih inštitucij.

Zakaj po požaru podjetje Eko Plastkom ne nadaljuje več s svojo dejavnostjo?

Za omenjeno vprašanje bi bilo najbolje, če se obrnete na podjetje Eko Plastkom. Slednji vam bodo najbolj transparentno in jasno znali predstaviti, zakaj je tako in kakšno vizijo imajo za prihodnost.

Kako bi morala Slovenija dolgoročno urediti ravnanje z nevarnimi odpadki, saj poznavalci problematike opozarjajo, da bodo v prihodnosti najbrž manjše možnosti za izvoz in bo potrebno poskrbeti za nevarne odpadke doma? Je rešitev termična obdelava nevarnih odpadkov v Sloveniji? So zmogljivosti?

Zmogljivosti ravnanja z nevarnimi odpadki na območju celotne Slovenije so vsekakor bistveno premajhne glede na potrebe oziroma količine nastalih odpadkov. Te zmogljivosti bomo morali v prihodnjem obdobju vsekakor bistveno povečati. Na celotnem evropskem trgu primanjkuje kapacitet za odstranitev nevarnih odpadkov, zato pri določenih odstranjevalcih že prihaja do omejitev uvoza nevarnih odpadkov, saj imajo prednost odpadki, nastali na domačem trgu. Termična obdelava nevarnih odpadkov v Sloveniji je verjetno rešitev, ki bo dolgoročno nujno potrebna.