Tudi podjetja v državni lasti naročajo ponaredke – EOL 78/79

———
Članek v  pdf  obliki.
——–

Kaj se je zgodilo na domačem trgu po prevladi ponaredkov in kako to vpliva na poslovanje domačih proizvajalcev?
Po poplavi kitajskih ponaredkov v preteklih letih, predvsem lani, se je trg z obnovljenimi tonerji dobesedno sesul, saj so nenadoma vsi na trgu prodajali »ekološke«, »kakovostne« in zelo poceni tonerje. Seveda pa je resnica o ekoloških in kakovostnih tonerjih drugačna. Tonerji, ki prihajajo s Kitajskega, so pravzaprav ekološko še bolj sporni kot originali, saj so uporabljeni materiali tako nekakovostni, da se skoraj ne dajo več uporabiti, kar pomeni, da na koncu spet končajo v smeteh.

Na Kitajskem uporabljajo nizkocenovne in nekakovostne materiale, njihova delovna sila je poceni, proizvodna cena takega izdelka pa zato precej nižja. To pomeni, da so proizvodne cene ponaredkov tudi do 80 odstotkov nižje od proizvodnih cen tonerjev, narejenih oz. obnovljenih v Sloveniji, in da s ceno na trgu le težko konkuriramo. Ker je ekonomska situacija precej slaba in kupna moč pada, se vse več uporabnikov odloča in kupuje poceni ponaredke, kar uničuje slovenska podjetja, ki se še borimo na tem trgu. Kolikor vem, je naše podjetje LEMIT plus, d. o. o., še edino, ki svojo ponudbo tonerjev v celoti obnavlja v Sloveniji. Večina podjetij, ki se je v Sloveniji ukvarjala z obnovo, je ali propadla ali pa delno oziroma v celoti prešla na ponaredke, saj je le tako lahko preživela.

V čem je največja težava?
Največja težava je dejansko v tem, da so se veliki trgovci s pisarniškim materialom (ExtraLux, DZS, MK …) zaradi večjega zaslužka odločili ponujati samo še ponaredke po zelo nizkih cenah, s tem pa so posledično začeli rušiti trg, saj so se cene v primerjavi z lanskim letom več kot prepolovile in še padajo.

V svetu in Evropi trenutno preganjajo ponaredke, saj so, kot rečeno, okoljsko sporni, zaradi nizke cene pa uničujejo evropska podjetja in povrhu še kršijo cel kup patentnih pravic originalnih materialov. Trenutno so največji borci proti ponaredkom Canon, Samsung, Lexmark in HP. Z večmilijonskimi tožbami jim je že uspelo preprečiti uporabo ponaredkov nekaterih podjetij. Tako se zdaj vse več evropskih podjetij, ki prodajajo ponaredke, umika na trge, ki še niso urejeni, kjer se še vedno kršijo patentne pravice, in tja, kjer domači proizvajalci niso primerno zaščiteni in ni ustrezne kontrole.

Katere so konkretne razlike v kakovosti izdelkov in možnosti za predelavo ponaredkov?
Razlika men ponarejenim in obnovljenim originalnim tonerjem je, da lahko originalni toner obnavljamo ečkrat, vsaj štirikrat, v nekaterih primerih pa tudi do desetkrat, ponaredka pa ni mogoče obnoviti, čeprav je nov proizvod. Uporabljeni materiali v ponarejenih tonerjih so namreč tako nekakovostni, da jih ni več mogoče uporabiti. Poleg tega so narejeni tako, da je proizvodna cena čim nižja in ponovna uporaba ni mogoča. Cilj podjetji, ki proizvajajo ponaredke, je čim večja prodaja novih izdelkov in ne njihova obnova, saj z obnovo izgubljajo tržni delež in zaslužek. Sama obnova tonerske kasete je dražja kot proizvodnja nove, vendar z ekološkega vidika obnova zmanjša do 80 % odpadkov, kar je zelo pomembno.

Čeprav je obnova tonerja dražja od proizvodnje novega ponaredka, je cena obnovljenega tonerja tudi do 60 % nižja od originalnega, kar pomeni, da uporabnik prihrani precej denarja v primerjavi z nakupom originala, obenem pa s tem občutno zmanjša količino odpadkov.

Kaj bi morala storiti okoljska in ekonomska politika v državi? Ali je res, da tudi podjetja v državni lasti naročajo ponaredke?
Država bi morala poostriti nadzor nad uvozom teh izdelkov, predvsem pa bi morala prepovedati prodajo ponarejenih tonerjev, ki se ne dajo obnoviti, in s tem preprečiti kršenje patentnih pravic. Država bi morala zahtevati, da se prodajajo le obnovljeni tonerji ali tonerji, ki so vsaj delno obnovljivi. Višje bi morala obdavčiti proizvode, ki imajo kitajsko poreklo, saj bi s tem vsaj delno zaščitila domača podjetja. Smiselno bi bilo razmisliti tudi o kakšnih davčnih ali drugih olajšavah za podjetja, ki se ukvarjamo z okolju prijaznimi tehnologijami.

Ali državna podjetja naročajo ponaredke? Da, seveda! To je tudi eden od glavnih vzrokov za poplavo ponaredkov, saj je država s svojimi navodili in javnimi naročili spodbudila njihov uvoz. Pod pretvezo »zelenega naročanja« je dovolila uporabo neoriginalnih tonerskih kaset, kar ne bi bilo sporno, če bi kje tudi zapisali, da morajo biti obnovljene. Nesmiselno je, da država uvede »zeleno naročanje«, v samem razpisu pa napiše, da tonerji ne smejo biti obnovljeni, lahko pa so kompatibilni oziroma ekvivalentni. S tem izloči vse, ki se ukvarjamo z obnovo, in namesto, da bi z »zelenim naročanjem« zmanjševala količino odpadkov, jo povečuje. Čisti nesmisel, ki je mogoč le pri nas!

V nekaj razpisih, kjer lahko ponudimo tudi obnovljene materiale, pa seveda dovoljujejo tudi ekvivalente (ponaredke), pri čemer je edini pogoj za izbiro najnižja cena. S tem spet izločijo vse domače ponudnike, ker ne moremo konkurirati kitajski ceni, in spet se poveča količina odpadkov, namesto da bi se zmanjšala.

Rešitev je več ali manj preprosta: če država poda izjavo »zeleno naročanje«, naj objavi tak razpis, tako da se lahko ponudijo le obnovljeni tonerji in ne ponaredki, kakor je bilo do zdaj. Za zaščito domačih proizvajalcev obnovljenih tonerjev naj v razpis vgradi dodatne »točke« za izdelke, ki so obnovljeni v Sloveniji. Tako bo zagotovila konkurenčnost slovenskim proizvodom, obenem pa spodbudila podjetja, da se bodo usmerila v reciklažo, odprla se bodo nova delovna mesta in država bo dobila več davkov, če bomo uspešno poslovali.

Kateri domači proizvajalci so poslovno najbolj prizadeti?
Težko govorim o drugih, toda mi smo v zadnjih dveh letih precej izgubili, več manjših podjetij je zaprlo svoja vrata, nekaj pa jih prodaja ponaredke. Dejstvo je, da se tudi nam ne piše nič dobrega, če se bo ta trend nadaljeval in se na državni ravni ne bo nič spremenilo. Lahko bi se zgodilo, da bi proizvodnjo preselili drugam. Rešitve so preproste: manjka samo nekaj politične volje in nekaj dela, pa se lahko že v letu ali dveh stvari uredijo, kakor je treba. Povečala se bo skrb za okolje, ki je zdaj zapostavljena, uporabniki bodo nekaj prihranili, slovenska podjetja pa bomo malo lažje zadihala in še koga zaposlila.

Proizvajalci klone sami certificirajo

Miha Šumak, vodja tehničnega oddelka DZS

Problematika tako imenovanih klonov tonerjev in črnil ne zadeva le podjetij, ki proizvajajo originalen potrošni material ter zaradi svoje kakovosti in neoporečnosti proizvodnje niso konkurenčna, temveč tudi vsa druga, ki bodisi ta potrošni material uporabljamo v sklopu vsakdanjega dela bodisi skrbimo, da se, glede na našo ozaveščenost, ta material reciklira, in varujemo okolje.

V sklopu borbe oziroma bolje rečeno vojne proti klonom je že pred časom nastopilo združenje ETIRA (European Toenr & Inkjet Remanufacturers Association), ustanovljeno leta 2003 in predstavlja interese proizvajalcev originalnega in obnovljenega potrošnega materiala, ki se bistveno razlikuje od klonov. Razlika je bralcu predstavljena v tabeli na koncu tega članka. Sadovi borbe neprofitne organizacije, odrejene z Bruseljskim statutom in sedežem v Bredi na Nizozemskem, ki temelji na belgijskem zakonu, so že vidni v različnih evropskih državah, kjer so že prepovedali prodajo tovrstnega potrošnega materiala. Velik uspeh te organizacije je bil tudi na letošnjem sejmu Paper World v Frankfurtu, kjer so skupaj z nemško carinsko službo večjim vzhodnoazijskim podjetjem, kot sta tudi NineStar in Uniplus, zaplenili nezakonit potrošni material – klone. V samo »vojno« pa so se na podlagi zakonskih predpisov posameznih držav vključili tudi proizvajalci originalnega potrošnega materiala. Tako je na primer HP – Hewlett Packard – delno že zaustavil prodajo klonov HP na poljskem trgu, zaostruje se tudi prodaja v drugih vzhodnoevropskih državah in na španskem trgu.

Situacija glede prodaje klonov se v Sloveniji žal zaostruje oziroma država ne prepoveduje uvoza ali prodaje klonov na našem trgu in ne posega v razna določila, ki bi tovrstno prodajo zaustavila. Nasprotno, v sklopu svojih javnih naročil oziroma povpraševanj javno predstavlja ponudbo zdravju škodljivih in okolju neprijaznih klonov. Očitno država manj pogreša svoje prebivalce in delavce kot tistih nekaj evrov, ki jih na naš račun prihrani, če se seveda to sploh zgodi. Veliko je namreč nevšečnosti, ki jih povzročajo kloni, ker so oporečni z zdravstvenega in okoljskega vidika. Kloni namreč ne izpolnjujejo zahtev oziroma ne dosegajo zahtevanih standardov ISO in DIN, certifikatov, ki jih izdajo neodvisne institucije in ne sami proizvajalci črnil in tonerjev. Pri izdelavi klonov se dogaja, da tovrstne certifikate naredijo tovarne same in med njimi so tisti, ki se nanašajo na samo kakovost izdelave, kakovost tiska, varovanje okolja in zdravje. Kredibilnost certifikatov, ki jih izdajajo podjetja pri izdelavi klonov, je zelo vprašljiva, saj lahko proizvajalci klone sami certificirajo, certifikati pa so lahko tudi ponarejeni oziroma podani iz nezanesljivih in nepreverjenih virov. Žal tudi v sklopu javnih naročil na trgu RS Slovenije ni opaziti veliko zahtev po standardih ISO in DIN priznanih neodvisnih institucij.

Problematika varstva okolja

Letno se v svetu proda prek 1,1 bilijona kartuš, od teh se prek 500 milijonov odvrže na razna prostrana smetišča, druge pa se lahko ponovno obnovijo in uporabijo kot obnovljen potrošni material. Tako dela veliko podjetij, saj se lahko obnovijo tudi do trikrat pred končanim ciklom uporabe takega materiala (samo kot zanimivost: pri izdelavi ene kartuše se porabi od 1 do 2 litra nafte). Zamenjajo se namreč vitalni deli kartuše, ki se tudi napolni z novim črnilom ali tonerskim prahom. Tolikšno število ciklov omogoča namreč kakovostna plastika, ki jo uporabljajo podjetja pri izdelavi svojega originalnega potrošnega materiala, kar pa zagotovo ne moremo trditi za klone, izdelane iz cenene plastike, ki se lahko uporabijo samo enkrat in po uporabi končajo kot material za sežig. Poleg nekakovostne izdelave in zato slabe vzdržljivosti, saj je mogoče natisniti le določeno število strani, tisk pa ni kakovosten, sta pomanjkljivost ponaredkov tudi črnilo in tonerski prah, ki škodujeta zdravju.

Zdravju škodljiva vsebina klonov

V tonerjih je tako imenovani tonerski prah, ki se začasno zadržuje tudi v prostorih okoli tiskalnika oziroma tam, kjer se tiskalnik uporablja. Ker proizvajalci originalnega potrošnega materiala v primerjavi z vzhodnoazijskimi podjetji uporabljajo visokokakovostno plastiko, je tovrstno pronicanje iz posamezne kartuše minimalno, skoraj zanemarljivo oziroma v dopustnih mejah standardov. Tonerski prah, ki lahko dražljivo vpliva na dihala, še posebno pri astmatikih in bolnikih, ki imajo bronhitis, je lahko občutno pronicljivejši pri kartušah klonov, medtem ko je tudi sama sestava prahu zdravju bolj škodljiva, saj lahko vsebuje občutno višjo stopnjo rakotvornih delcev.

Definicija različnega potrošnega materiala

Definicije razlagamo v tabeli 2.

Kitajske tonerje smo prisiljeni uvažati

Magda Kočar, Pavlin, d. o. o.:

Poleg tega, da smo strateški partner HP Slovenije, smo tudi največji proizvajalec industrijsko obnovljenih tonerjev in kartuš v Sloveniji z lastno uveljavljeno in najbolj prodajano blagovno znamko v Sloveniji HQP. Tako kot druga podjetja tudi mi po vsej Sloveniji pobiramo kakovostne prazne originalne tonerje in kartuše HP in drugih proizvajalcev, ki jih lahko (najmanj enkrat) obnovimo. Pri tem obrabljene dele zamenjamo z novimi in izdelke ponudimo trgu. Originalni prazni tonerji in kartuše torej ne obremenjujejo okolja.

Kompatibilnih kitajskih tonerjev ni mogoče obnoviti. Po naših informacijah jih tudi konkurenca ne obnavlja, ker so ohišje in vgrajeni materiali slabše kakovosti in ne omogočajo obnove, obremenjujejo pa okolje.

Kot prvi in edini proizvajalec v Sloveniji smo za tonerje in kartuše HQP pridobili certifikate ISO19752, ISO19798, ISO24711 in DIN 33870 ter DIN33871. Z navedenimi certifikati dejansko dokazujemo, da tonerji in kartuše HQP natisnejo toliko strani kot originalni, ki jih izdelujejo HP, Lexmark, Canon itd. S pridobljenimi certifikati tudi pri največjih obremenitvah zagotavljamo isto število strani in kakovost tiska kot pri originalu.

Čeprav ponujamo obnovljene tonerje in kartuše z lastno blagovno znamko HQP, smo v Sloveniji prisiljeni uvažati s Kitajskega nove (neobnovljene) kompatibilne tonerje zaradi nižje cene in javnih razpisov. Veljavna zakonodaja in zahteve na javnih razpisih navedene tonerje dovoljujejo oz. zahtevajo, prepovedujejo pa obnovljene. Priznavamo, da so tonerji s Kitajskega precej cenejši od naših.

Naše mnenje oziroma odgovori na vaša vprašanja:

HP ni reagiral in očitno tudi nima nobenega pravnega sredstva proti čedalje večjemu uvozu tonerjev z azijskih trgov, ki so res okolju neprijazni in so preplavili trg EU. Kot uvozniku nam ni bilo treba upoštevati kakšnih posebnih omejitev ali pravil.

Večji delež novih neoriginalnih tonerjev na slovenskem trgu zaradi nižje cene pomeni manjšo prodajo naših tonerjev in kartuš HQP in pritisk na našo prodajno ceno.

Ponaredki, kloni? Z izrazom ponaredek moramo biti previdni. Verjetno mislite na nove neoriginalne tonerje iz Azije. V tem primeru ne govorimo o ponaredkih, ki jih je prepovedano prodajati.

Bistvena razlika med originalnimi in novimi neoriginalnimi tonerji iz Azije je v kakovosti izpisa, ohišja in vgrajenih materialov. Največkrat je že pri izpisu in količini natisnjenih strani velika razlika med originalnim in neoriginalnim tonerjem. Z malo sreče boste, vendar samo za določene, predvsem manjše modele tonerjev HP, dobili neoriginalni toner s kakovostnim izpisom. Vendar je vedno velika razlika v kakovosti oz. trdnosti ohišja in vgrajenih materialov, zato neoriginalnih tonerjev ni mogoče obnoviti in obremenjujejo okolje. Verjetno bi morala ukrepati vlada, ki je sicer izdala Vladno uredbo o javnem zelenem naročanju, ki je začela veljati dne 13. 3. 2012. Po tej uredbi bo oddaja javnega naročila omogočena ponudniku, katerega izdelek oz. storitev bo do okolja prijaznejši, vendar tonerjev in kartuš ni uvrstila na seznam. Vsi proizvajalci industrijsko obnovljenih tonerjev najprej dobimo prazen originalni toner, torej ga stranka ne zavrže in z njim ne obremeni okolja, nato ga razstavimo, očistimo, zamenjamo obrabljene dele in napolnimo s tonerskim prahom.

Strukturo ponudbe na slovenskem trgu zelo težko ocenjujemo, se pa delež poceni novih neoriginalnih tonerjev in kartuš stalno povečuje na račun originalnih in obnovljenih.

V Sloveniji se z razgradnjo nihče ne ukvarja

Marko Lavbič, Bitea:

Naše podjetje Bitea, d. o. o., po naši oceni zbere prek 60 % vseh tonerjev in kartuš v Sloveniji. V zadnjih treh letih se zbrana količina giblje od 100 do 120 ton. V tem času je precej narastla uporaba obnovljenih tonerjev. Tako je že približno 50 % vseh zbranih tonerjev obnovljenih. V zadnjih dveh letih pa so se med obnovljene tonerje vrinili kloni, ki jih je že prek 60 % in število še narašča. Proizvajalci, ki dobavljajo tonerje na naš trg, ponujajo hkrati refille (ponovno polnjene), klone (nova kartuša) in »mix« (del tonerja je nov, določeni deli so iz tonerjev OEM). Vsi imajo iste oznake (nalepke), vendar so kloni brez oznak države, kjer je kartuša narejena, in brez serijske številke proizvoda. V skrajnih primerih so tudi brez obveznih oznak tipa uporabljene plastike. Seveda je problem tudi tam, kjer oznake so, saj jim je težko verjeti oziroma so nepreverljive. Za vsak toner OEM obstaja varnostni list proizvajalca, dostopen na spletu. Za klone teh varnostnih listov ni, saj so brez ustreznih oznak.

Kartuše so sestavljene iz plastike in kovin: 50 % teže je plastika, od tega PS 60 %, ABS 20 %, drugo LDPE, HDPE, PET 30 %. Polovico teže sestavljajo kovine, od tega železo 85 % (večinoma dobro ponikljano ali pocinkano), aluminij 12 %, baker, medenina 3 %. Vendar se z razgradnjo v Sloveniji trenutno nihče ne ukvarja, ker ni rentabilna. Še zlasti pa postaja razgradnja problematična zaradi številnih klonov, ki so sestavljeni iz nedeklariranih materialov. Možnosti za razgradnjo v Sloveniji so slabe, saj je tega materiala relativno malo. Naše podjetje izvozi 90 % tega materiala kot koristen odpadek. Preostanek, ki ostane pri nas, bi lahko razstavili na uporabne materiale, vendar samo tako, da kloni preidejo v shemo, ki skupaj z uvozniki poskrbijo za rentabilno razstavljanje. Na tako recikliranje se pripravlja tudi naše podjetje.

Ker je za ponovno polnjene kartuše več reklamacij in jih zaradi slabih izkušenj nekateri uporabniki odklanjajo, se kloni prodajajo pod komercialno oznako NOVA KARTUŠA, da bi uporabnike prepričali o boljši kakovosti. Da je uporaba klonov bolj problematična, govori dejstvo, da se kloni skoraj ne uporabljajo za kartuše, ki imajo ciklus nad 8000 kopij, ker kartuša tega zaradi slabih materialov ne zdrži.

Ekologija in varna uporaba sta na prvem mestu

Zoran Kantužer, BiroTim:

Vsi se strinjamo, da je ekološka ozaveščenost nujno potrebna za zavarovanje narave in okolja pred nenehnim propadom. Prav tega se zavedajo v nemškem podjetju KMP, ki je razvojno ekološko usmerjeno in nenehno sledi dogajanju na trgu pisarniškega materiala in hkrati izpolnjuje visoka ekološka merila pri izdelavi izdelkov. Proizvodi KMP so prijazni do uporabnika in okolja, so optimalno zanesljivi in skladni z originalom. Pri izdelavi se uporabljajo materiali, ki jih je mogoče razgraditi oziroma ponovno uporabiti in ne vplivajo na potrošnikovo zdravje. Visoko tehnološka proizvodnja poteka na osnovi svetovnih standardov, ki zagotavljajo optimalnost izdelanega blaga – ISO 9001-2008, ISO 14001-2004, LGA standard, DIN 33871, DIN 33870 idr. Vsi ti standardi pripomorejo k zaupanju v izdelke KMP in odpravljajo vsako tveganje pri uporabi, saj gre dejansko za nemški proizvod. Tovrstni način izdelave omogoča visoko kakovost in veliko količinsko zmogljivost, kar znižuje lastno ceno izdelka in hkrati povečuje konkurenčnost. Tako so izdelki dostopni slehernemu kupcu po izjemno ugodnih cenah, kar pa ne pomeni, da zaradi nizke cene trpi kakovost.

Žalostno je, da v teh kriznih časih potrošniki ne skrbimo za svojo zdravstveno varnost in ekologijo in nam je predvsem pomembna nizka cena. Ne zavedamo se, da nizkocenovni izdelki v glavnem zanemarjajo ekološke standarde in zato skrivajo pasti, ki kratkoročno niso vidne. Raziskave so pokazale (Queensland University), da oporečni prah – toner – lahko dolgoročno negativno vpliva na dihala. Predvsem so nevarni škodljivi materiali, kot so nikelj, kobalt in živo srebro, ki jih KMP ne uporablja. Zato bodite pozorni, kaj se vam kadi iz tiskalnika oziroma kakšen vonj se širi po pisarni. Lahko pa se izognete tem motečim dejavnikom in uporabljate ekološko neoporečen proizvod KMP.

Podatki o tonerjih niso popolni

Statistični urad RS

Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki imajo nad deset zaposlenih, leta 2010 nastalo 224 ton in leta 2011 225 ton odpadnih tonerjev s klasifikacijsko šifro odpadka 080317 in 080318.

Leta 2010 je bilo zbranih 307 ton, leta 2011 pa 278 ton odpadnih tonerjev. Izvoz tonerjev ni znan. Podatki niso popolni, saj se veliko tonerjev oddaja v dobrodelne namene. Prav tako tonerje velikokrat ponovno uporabijo oziroma polnijo in v tem primeru jih seveda ne prijavijo kot odpadne.