| Informatizacija kmetij | | Tanja Pangerl | |
| Večja kmetijska gospodarstva za uspešnost zahtevajo celovitost upravljanja kmetije in z njo povezanih dejavnosti. Natančen pregled je skoraj nemogoč brez sodobne informacijske tehnologije, ki ponuja vse podatke na enem mestu in hkrati omogoča optimizacijo dela, obdelave, stroškov idr. Med takimi je tudi informacijski sistem za upravljanje kmetij Pantheon Farming, ki ga je razvilo podjetje Datalab Agro AG s sedežem v Švici in slovenskim solastništvom. Kot pravi članica uprave odgovorna za prodajo in marketing Mojca Justin, so uporabniki sodobnih informacijskih tehnologij predvsem mladi kmetje, ki so pri ravnanju s temi sistemi bolj vešči in prepoznavajo prednosti za nadzor pri upravljanju kmetije. | |
Leta 2013 ste trgu predstavili informacijski sitem za upravljanje kmetij Pantheon Farming. Kaj je botrovalo odločitvi, da razvijete produkt, ki bo kmetom pomagal pri optimizaciji dejavnosti na kmetiji in kaj mu vaši paketi dajejo?
Datalab Agro je mlada mreža IT podpore in razvoja za kmetijstvo, ki je obstoječo Datalabovo ERP rešitev Pantheon z več kot 48.000 uporabniki nadgradila s podporo tehnoloških procesov v kmetijstvu. Zakaj? Ker je upravljanje kmetije temeljilo na približkih in povprečjih. Prilagajanje tržnim razmeram in standardom je bilo pogosto, kar nam zastira pogled na produkcijo v kmetijstvu ter, kar je važno za kmetovalce, otežuje nadziranje poslovanja in njihov poslovni uspeh. Transparentnost je bila nizka. Najbolj na nivoju oddelkov ali proizvodnje. Posledično je bilo finančno načrtovanje slabo, težave so se pojavljale tudi pri ocenjevanju tveganja in pri sprejemanju odločitev. Zaradi manjkajočih ali nedoslednih podatkov so stroški, povezani s posojili, visoki. Pantheon Farming je tako postal celovit informacijski sistem, ki integrira vse, kar je potrebno za podporo poslovanja kmetije.
Uporabljate ga lahko na različno velikih kmetijah in v različnih kmetijskih okoljih, kot so živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, tudi vinarstvo in veterinarstvo. Kdo so vaši najpogostejši kupci in na katerih trgih ste prisotni?
Naš tipični kupec je organizacija, podjetje ali skupina podjetij, ki se profesionalno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je dovolj velika, da prepozna prednosti enega sistema za podporo poslovanja (FMIS). Podpremo lahko vse kmetijske dejavnosti. Naša prednost pa je združevanje vseh teh dejavnosti z morebitnimi dejavnostmi predelave kmetijskih proizvodov in na drugi strani z računovodstvom, kontrolingom in poslovno analitiko. Delamo v več državah: SI, HR, RS, MK, UA, RO, PL, AT, RU, IT.
Na podlagi analize trga ste verjetno dobili tudi vpogled v informacijsko usposobljenost in razvitost kmetij. Koliko so slovenske kmetije pri tem napredne in kako daleč so v primerjavi s kmetijami v tujini?
Informacijska usposobljenost in razvitost kmetij je po eni strani močno korelirana s starostjo in izobraženostjo lastnika kmetije, po drugi strani pa od velikosti kmetije in njene organiziranosti. Potrdimo lahko, da mlajši uporabniki veliko enostavneje in z večjo željo posegajo po informacijski tehnologiji. Prej osvojijo njihovo uporabo in vidijo prednosti. K temu dodatno pripomore izobrazba, saj se manj držijo zgolj kalupa tradicionalnega prenosa znanja iz roda v rod in bolj suvereno stopajo novim izzivom nasproti. Razumejo vzroke in posledice procesov, ki se odvijajo na njihovih kmetijah. Če povzamem, razumejo, da je nadzor, spremljanje, podatkov nujen, da lahko ugotoviš šibkosti, jih eliminiraš in tako napreduješ.
Drugače je na profesionalnih kmetijskih gospodarstvih. Tam že poznajo prednosti rešitev za podporo poslovnih procesov. So informacijsko bolj razviti, zato je sodelovanje z njimi sicer bolj kompleksno, a lahkotnejše.
Kako pa je v tujini?
Primerjava med tujimi in slovenskimi kmetijami se kaže predvsem v velikosti in organiziranosti. To se izraža skozi potrebo po investiciji in uporabi informacijske tehnologije. Slovenske kmetije so manjše. Kadar govorimo zgolj o družinskih kmetijah, kmetje nimajo potrebe po natančnem vodenju podatkov, niso tržno usmerjeni in posledično nimajo interesa investiranja v informacijsko tehnologijo. Kmetij s takšnim statusom je v Sloveniji največji delež. Za IT poslovne rešitve se v Sloveniji zanimajo kmetijska gospodarstva nad 20 hektarjev obdelovalnih površin oziroma tisti, ki jim kmetija predstavlja tržno dejavnost. Ti so lahko vključeni tudi v razne programe investiranja, ki zahtevajo natančno beleženje evidenc, ali pa so to tržno usmerjene kmetije, ki jim kmetijstvo pomeni posel.
Kmetije v tujini so glede velikosti težko primerljive s slovenskimi. Ne glede na to pa so v državah, kjer delamo, kmetje velikokrat slabše izobraženi in imajo veliko težav pri osnovnem razvoju informacijske tehnologije. Mislim na slabo opremo, ni interneta, neznanje jezikov – otežena komunikacija in podobno. Ponekod je kmetijski sektor slabše razvit od povprečja države, zato kmetije potrebujejo spodbude za uporabo informacijske tehnologije.
Kako težko se kmetovalci odločajo za vpeljavo takšnega sistema v način kmetovanja, ki ga ponuja Pantheon Farming? Kaj jih prepriča in ali je potrebno pri vpeljavi sistema pri načinu dela na kmetiji veliko spremeniti? Ali pomagajo pri odločanju tudi zahteve zakonodaje?
Pri uporabi jih prepriča predvsem navzkrižnost funkcionalnosti, kar pomeni en zapis, več možnih različnih izpisov, potem povezava s sistemi računovodstva, FURSA idr. Vpliv zakonodaje ima velik vzvod zlasti pri manjših kmetijah. Majhen je delež uporabnikov, ki bi program uporabljali izključno, ker si sami želijo, brez kakršnekoli potrebe po evidencah zakonodaje. Pri vpeljavi sistema na kmetiji je potrebno predvsem spremeniti navade in razmišljanje ljudi. Na začetku mora uporabnik dojeti, da zgolj z nakupom programske opreme ni naredil še vsega. Potrebno je striktno vnašanje podatkov in predvsem začetna volja in investicija v znanje, ki omogoča suvereno uporabo programa.
V kolikor si kmetovalec želi naprednega kmetijstva, je vpeljava sistema naraven proces. Na ta način namreč dobi vpogled v delovanje kmetije in prepozna točke, ki jih je potrebno izboljšati. Zahteve zakonodaje zagotovo vplivajo na izbiro vpeljave takšnega sistema, vendar v tem primeru izkoriščenost sistema ni optimalna. Je zgolj obveza, kar zmanjšuje željo po uporabi dodatnih funkcionalnosti sistema.
Kaj kmetije pridobijo z vpeljavo informacijskega sistema in kaj to pomeni z vidika stroškov?
Investicija v FMIS je zahtevna in zelo odvisna od tega, kaj kmetijsko gospodarstvo želi in pričakuje. Če hoče samo voditi evidence za zakonodajne potrebe, ne pridobi veliko. Največ pridobi v smeri zniževanja stroškov poslovanja. Na ta način pozna in spremlja strošek za posamezen pridelek, z resursi bolj gospodarno upravlja in tudi prej začuti pozitivni finančni vpliv svoje investicije v sistem. Vsekakor tudi prihrani na času, potrebnem za zbiranje podatkov in na kakovosti zbranih podatkov.
Kako poteka vpeljava sistema na kmetijo?
Vpeljava se prične s pregledom obstoječega stanja in popisom procesov na kmetijskem gospodarstvu. Na tej osnovi postavimo sistem, vpeljemo rešitev, nastavimo na potrebe gospodarstva in izobrazimo uporabnike.
Vse več kmetovalcev se odloča za ekološko kmetovanje. Ponujate kakšne posebne rešitve za ekološke kmetovalce?
Ekološko kmetovanje se glede spremljanja procesov bistveno ne razlikuje od konvencionalnega kmetijstva. Seveda je drugačen način obdelave zemlje, uporabljajo se lahko na primer le določena fitofarmacevtska sredstva, ki so specialna prav za ekološko pridelavo. Tudi zakonsko obvezne evidence so del rešitve Pantheon Farming.
Rešitev Pantheon Farming lahko sledi škodljivcem na kmetiji, vremenskim razmeram, porabi pesticidov idr. Na kakšen način sistem zbira in določa te podatke?
Različni senzorji na terenu merijo okoljske parametre. Na primer podatki o vremenu, temperaturi, vlagi, število določenih insektov in jih sporočajo v Pantheon Farming. Glede na izbruh določene bolezni ali škodljivca so poznani trendi, kaj se v okolju zgodi oziroma kakšne okoljske lastnosti morajo biti za razvoj. Ko pride v okolju do spremembe parametrov v smeri trenda, ki napoveduje možnost izbruha bolezni ali škodljivca, lahko kmet pravočasno reagira in prepreči izbruh, na primer poškropi rastlinje. S tem se kmet izogne zgolj preventivnemu načinu delovanja in reagira tudi takrat, ko je to potrebno.
Kako ste konkurenčni z vašimi rešitvami na tujih trgih?
Konkurenčni smo zlasti zaradi celovitosti rešitve, saj ni veliko konkurence, ki bi bila usmerjena v integracijo vsega potrebnega na kmetiji. Zaradi bogatih izkušenj Datalaba pri implementaciji rešitev v poslovne procese smo konkurenčni tudi s kakovostjo naših storitev svetovanja. Več prihodkov generiramo v tujini kot v Sloveniji, saj so v državah, kot na primer RO, RS in UA, kmetijska gospodarstva večja kot pri nas. Posledično so tam večje potrebe po obvladovanju podatkov in optimizaciji poslovanja, po sodobnem FMIS torej.
