Gradnja s konopljo in znižanje emisij TGP
Če gradnja s konopljo ne bi bila tržna niša s perspektivo, tega ne bi počeli in že nekaj časa vztrajno orjemo ledino, predstavlja poslovno prakso in vizijo podjetja Cogreen direktor Primož Zorec. Trdno je prepričan o več prednostih gradnje s konopljinim betonom in naravnimi materiali, saj v sozvočju z zelenimi tehnologijami takšne stavbe dihajo in skladiščijo CO2. Prispevamo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, stroški gradnje pa so primerljivi z montažno leseno gradnjo, poudarja. Sogovornik je prepričan o veliki priložnosti konoplje v gradbeništvu, vključno z razvojem novih proizvodov v Sloveniji. A zdaj je za tovrstno gradnjo več povpraševanja na tujih trgih.
Uporaba gradbenih materialov s konopljo se v Sloveniji šele uveljavlja, a prve prakse so. Kako trg sprejema novost, je interes, saj ponujate celovito storitev konopljine hiše na ključ? Kako si gradnja s konopljo utira pot na evropskem trgu?
Ni čisto tako. Gradnja z naravnimi materiali je že nekaj časa prisotna v slovenskem prostoru in ima tudi tradicijo. Res pa je, da se je ob razvoju industrije gradbenih materialov nekoliko pozabilo nanje, predvsem na prednosti, ki jih prinašajo za bivanje. Spregledan je bil tudi ekološki aspekt. Ob večji rabi naravnih materialov se je pričela na področju gradbeništva uveljavljati tudi konoplja in njeni kompoziti kot izolativni elementi stavb. Na evropskem, ameriškem in avstralskem trgu si konoplja močno utira pot in se na tej osnovi vključujeta gradbena in ostala industrija. V Evropi je bilo največ znanja in izkušenj pri gradnji s konopljo akumulirano v Franciji, kjer so ob razvoju industrije gradbenih materialov na osnovi nafte kljub temu razvijali gradnjo s konopljo. V Franciji gradijo s konopljinim betonom in konopljino izolacijo že večstanovanjske stavbe, javne objekte, poslovne objekte.
Torej je Francija vzor?
Od tam je prišlo v začetku največ znanja in izkušenj. Leta izkušenj z različnih področij gradbeništva smo združili pod eno streho Cogreen d.o.o. z vizijo ponuditi ljudem najboljše s področja zelenih tehnologij in naravnih materialov, kjer je vodilo konoplja. Profesionalni pristop in gradnja na ključ je samo velika dodana vrednost na področju gradnje s konopljo in naravnimi materiali. Trg smo tako ustvarili do te mere, da moramo planirati izvedbo naročil. To pomeni, da so kupci prepoznali prednosti bivanja v stavbah iz konoplje ter dodano vrednost naših storitev.
Trg prepoznava prednosti takšne gradnje. A v čem je prednost, ne le okoljska, tudi ekonomska in glede kakovosti bivanja človeka gradnje s konopljinim betonom in drugimi naravnimi gradbenimi proizvodi s konopljo. Če je konopljin beton biokompozit in je mešanica biorazgradljivih materialov, s katerimi materiali še gradite, če je konopljin beton predvsem polnilni material? Od kod materiali s konopljo, so domači proizvajalci?
Dejstvo je, da gre pri gradnji s konopljo za difuzno odprt sistem gradnje. To pomeni, da materialni konstrukcijski elementi stavbe omogočajo prehod vodne pare, »stavba diha«. To je v bistvu lahko tudi odgovor na »sindrom bolnih stavb«. Konopljin beton je izolativni element. Sestavljen je iz mešanice apen in konopljinega pezdirja (oleseneli del stebla, sredica industrijske konoplje), ki ima odlično razmerje med toplotno prevodnostjo in sposobnostjo akumulacije toplote, kar omogoča velike fazne zamike toplote pri daljših in velikih toplotnih obremenitvah tako poleti kot pozimi. Sposoben je absorpcije in regulacije vodne pare in je požarno odporen material. Večja masa od klasične izolacije pa poveča tudi sposobnost absorpcije zvoka.
Kaj pa kot izolacijski material?
Kar zadeva izolacijski ovoj, uporabljamo tudi mehko konopljino izolacijo, to so izolacijske plošče. Konopljin beton je sposoben skladiščiti CO2, in sicer do 130 kg CO2/m3. Če pogledamo s tega zornega kota, s takšnimi materiali veliko pripomoremo k znižanju CO2. Prispevamo k okoljskim ciljem pri zmanjšanju emisij. Življenjska doba zidu konopljinega betona naj bi bila dolga do 150 let, kar govorijo podatki raziskav inštituta v Franciji. Stroški gradnje so primerljivi z montažno leseno gradnjo, medtem ko so stroški vzdrževanja in obratovanja izredno nizki.
Kakšna je konstrukcija hiše?
Pri hiši iz konoplje predstavlja nosilni del lesena skeletna konstrukcija. Kot opaž z notranje strani uporabljamo ilovnate plošče ali lesene obloge. Okna so prav tako lesena, medtem ko fasadni sloj lahko prevzemata lesena prezračevana fasada ali pa apneni omet. Ostali elementi stavbe, mislim na elektro in strojne inštalacije ter temeljno ploščo AB, so zelo podobni ostalim stavbam.
Katere prednosti konopljinega betona bi potemtakem najbolj prepričale gradbenike in individualnega graditelja?
Vse, ki sem jih naštel. Vsekakor pa konoplja v gradbeništvu predstavlja veliko priložnost za razvoj produktov tudi v Sloveniji. Morda bo spodbudila transformacijo oziroma t.i. zeleni prehod ter imela multiplikativni učinek na kmetijstvo in druge veje gospodarstva.
Zakaj je gradnja s konopljinim betonom pomembna tudi za podnebno nevtralnost? Kakšen je ogljični odtis takšne stavbe?
Konopljin beton je sposoben uskladiščiti 130 kg CO2/m3. Če dodamo vse ostale naravne materiale ter zelene tehnologije, smo prepričani, da je lahko ogljični odtis stavbe nič oziroma celo negativen. Vse to je za podnebno nevtralnost velikega pomena. Če pomislite na potencial prenov in novogradenj v Sloveniji, imamo pred seboj odlično rešitev.
So vaše rešitve primernejše za novogradnje ali za prenove, bolj za stanovanjske objekte ali turistične, kot so Goričke iže? Tudi druge? Kaj se zgodi na koncu LCA stavbe, grajene s konopljinim betonom?
Gradnja s konopljinim betonom in konopljino mehko izolacijo je primerna za novogradnje in prenove. Prav tako ni pomembno, ali gre za turistično zmogljivost ali za eno ali večstanovanjski objekt, javni objekt ali poslovni objekt. Res pa je, da predstavlja tudi odlično poslovno priložnost za trajnostni eko turizem z višjo dodano vrednostjo. Velik potencial imajo konopljin beton in ostali naravni materiali pri prenovah starejšega stavbnega fonda, ki ga je v Sloveniji zelo veliko. Ker vemo, da globalno gradbeništvo povzroči 45–50 % vseh izpustov CO2 na planetu, je še toliko bolj pomembno, da se razširi zavedanje o pomenu LCA (analiz življenjskega cikla).
Gradbeniki zdaj več govorijo o življenjskem ciklusu stavbe.
Pri gradnji s konopljinim betonom se stavba po koncu življenjske dobe razgradi na materiale, kot so les, ki se ponovno uporabi, konopljin beton, ki se ga uporabi za gnojilo, razkužilo na njivah, apno, konopljin pezdir, konopljina izolacija npr. kot zastirka, ostali materiali v hiši pa se ustrezno reciklirajo. Torej. Energija, potrebna za razgradnjo in recikliranje naravnih materialov, je bistveno manjša kot pri sodobnih materialih na drugi osnovi. Vse to pripomore k zelo nizkemu ogljičnemu odtisu stavb grajenih s konopljo.
Na katere ovire ste naleteli pri prvih gradnjah z vašimi materiali? Katere zelene tehnologije so prednostne?
Na začetku je šlo predvsem za pomanjkanje praktičnih izkušenj za proces vgrajevanja in popolno razumevanje obnašanja materiala. Kar zadeva zelene tehnologije, je seveda v ospredju ogrevanje – nizkotemperaturni ogrevalni sistemi, kot je npr. toplotna črpalka, ogrevanje z infrardečimi paneli, ogrevanje in električno ogrevanje. Vir energije je fotovoltaična elektrarna. Pomembni so zbiralniki deževnice in vpeljevanje sistemov ponovne uporabe vode za splakovanje wc in zalivanje. Rastlinske čistilne naprave pa se uporabijo na področjih, kjer ni kanalizacije. Vse to je del našega trajnostnega koncepta, vsi elementi se med seboj dopolnjujejo.
Je to za vaše podjetje tržna niša s perspektivo?
Vsekakor. Če ne, ne bi tega počeli in že nekaj časa vztrajno orjemo ledino. Gradnja s konopljo ima definitivno zelo svetlo prihodnost, kar se vedno bolj kaže onkraj meja. Novogradnje z vzpostavitvijo lokalnega krožnega koncepta predstavljajo izjemen potencial na ravni države in EU.
