Eden od programov Biotehniške šole Maribor je naravovarstveni tehnik. Čeprav se vse bolj poudarja pomen varovanja naravnega okolja ter ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst, za poklic naravovarstvenika na državni ravni še ni toliko posluha, kot bi ga lahko bilo. Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet., ki na šoli poučuje strokovne predmete s področja naravovarstva in hortikulture, izpostavlja, da bi se v primeru, če bi država, tako kot strokovnjaki, prepoznala pomembnost in priložnosti naravovarstvenih območij, odprlo precej več možnosti za zaposlitev naravovarstvenih tehnikov.
Med izobraževalnimi programi vaše šole je tudi izobraževanje naravovarstvenikov. Kakšno je zanimanje za program in kakšen vpis dosegate pri naravovarstvenih tehnikih?
Letos je bilo na informativnem dnevu zanimanje za program naravovarstveni tehnik nekoliko manjše kot lansko leto, kar nas je nekoliko presenetilo glede na povečan vpis v zadnjih letih. Vpis v program naravovarstveni tehnik niha iz leta v leto. V tretjem letniku je v letošnjem šolskem letu vpisanih 12 dijakov, v prvem 21, program pa bo zaključilo 19 dijakov. V program se vpisuje veliko več deklet kot fantov.
Katere kompetence si naravovarstveni tehniki pridobijo v času izobraževalnega procesa in kako pri tem sodelujete s podjetji in drugimi organizacijami?
V času izobraževanja dijaki spoznavajo delovanje zavarovanih območij, spoznajo ogrožene živalske in rastlinske vrste, naučijo se, kako je potrebno urediti in vzdrževati območje naravne in kulturne krajine. Usposobijo se za vodenje po različnih učnih poteh, samostojno znajo izpeljati različne monitoringe okolja, na terenu pa uporabiti različne tehnike permakulture, ki so jim lahko v pomoč tudi pri izvajanju ukrepov ekoremediacij. Dobro se seznanijo tudi z obnovljivimi viri energije in ravnanjem z različnimi vrstami odpadkov.
Prav tako sodelujemo z različnimi institucijami. Na šoli organiziramo različne strokovne delavnice, na katere vabimo strokovnjake s področja naravovarstva. V okviru strokovnih ekskurzij z dijaki obiščemo zavarovana območja, na katerih lahko spoznajo delo naravovarstvenikov. S podjetji v glavnem sodelujemo v okviru praktičnega izobraževanja pri delodajalcih (PUD).
Trajnostni razvoj postaja ključen del vsake družbe, organizacije, občine, države. Katere vsebine trajnostnega razvoja so vključene v program naravovarstvenih tehnikov?
V okviru trajnostnega razvoja dijaki spoznavajo okoljske probleme okolja, iz katerega prihajajo, in iščejo dobre primere varovanja okolja oziroma sonaravne rabe prostora. Spoznavajo, kaj je trajnostno kmetijstvo, srečujejo se z vse večjim problemom odpadkov, in okoljskimi viri, predvsem tistimi, ki so pomembni za Slovenijo. Usmerjamo jih tudi h kulturni dediščini kraja, iz katerega izhajajo.
Kakšna je nadaljnja pot dijakov po končanju srednješolskega programa? Kako je glede zaposlitvenih možnosti naravovarstvenih tehnikov?
Za zaposlitev se v večini naravovarstvenih institucij zahteva vsaj VII. stopnja izobrazbe. Zato se večina dijakov odloči za nadaljnji študij na različnih smereh. Po zbranih podatkih se jih največ vpiše na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, smer Ekološko kmetijstvo, vedno več pa tudi na Fakulteto za naravoslovje in matematiko, smer Ekologija z naravovarstvom. Tisti, ki se ne odločijo za nadaljevanja študija, imajo možnost, da se zaposlijo v vodnogospodarskih in komunalnih podjetjih, v podjetjih za urejanje okolja in podjetjih za predelavo odpadkov, kot vodiči na učnih poteh. Nekateri se samozaposlijo, s čimer ustvarijo zeleno delovno mesto. Veliko možnosti za zaposlovanje ponujajo področja, kot so kompostiranje, izdelovanja iz lesa, spreminjanje odpadnih stvari v uporabne izdelke itd.
V Sloveniji je 37,16 % površine vključeno v zavarovano območje Natura 2000. Naravni parki in zavarovana področja narave so priložnosti za delovna mesta naravovarstvenikov. Kako so izkoriščeni ti potenciali?
Slovenija res izstopa po Naturi 2000 glede na druge evropske države. Tudi drugih varovanih območij imamo veliko. Žal pa ugotavljamo, da je v njih premalo zaposlenih, kajti občinska in državna sredstva so še vse preveč skromna in v glavnem temeljijo na evropskih projektih. Če so strokovnjaki v Sloveniji prepoznali toliko območij, ki sodijo v to kategorijo, potem bo morala v prihodnje tudi država podpreti trud naravovarstvenikov, da bi ta območja ohranili neokrnjena. Če se bo to zgodilo, potem se za naravovarstvene tehnike v prihodnje odpira več možnosti za zaposlitev. Naravni parki in druga zavarovana območja so vsekakor pomembna poslovna priložnost, še posebej za turizem. Ne smemo pa dovoliti, da bi ekonomski interesi prevladali nad naravovarstvenim. Zavarovana območja moramo izkoristiti zato, da ljudi poučimo o pravilnem ravnanju z naravo in da bolje spoznajo rastlinske in živalske vrste, kajti nekatere smo potisnili že na rob preživetja.
Kako so okoljski in naravovarstveni projekti vpeti v delovanje šole in kako za okolje in naravo skrbite na šoli?
V zadnjih letih smo veliko pozornosti namenili obnovljivim virom energije, ravnanjem z odpadki in pravilnemu ravnanju s hrano. Izpeljali smo projekt Zero CO2 agenti, v katerem smo predstavili uporabo različnih obnovljivih virov energije. V okviru mednarodnega projekta ESFALP – European schools for a living planet smo se posvetili ravnanju z odpadki. V projektu Za lepši danes in jutri smo »neuporabne« stvari spremenili v uporabne. V zadnjih dveh šolskih letih pa smo več pozornosti posvetili ravnanju s hrano, zato smo se priključili državnemu projektu Hrana ni za tjavendan in mednarodnemu projektu Odgovorno s hrano – We Eat Responsibly.
Na šoli že nekaj let ločujemo odpadke. Imamo svoj kompost, ki ga porabimo na posestvu. Uporabljamo vedno več energijsko varčnih aparatov. Zamenjali smo stara okna z novimi večslojnimi in na ta način veliko privarčujemo tudi pri ogrevanju. Vključeni smo v integrirano in ekološko pridelavo sadja in zelenjave.
