| Mednarodno leto gozdov in statistika o gozdovih | | Špela Gale | |
| Povzetek Gozdovi in njihova dostopnost za vse ljudi pomenijo tržno priložnost in primerjalno prednost Slovenije. Omogočajo razvoj sonaravnega turizma in so podlaga za kulturno promocijo v mednarodnem prostoru. Okolju prijazno in trajnostno gospodarjenje se uveljavlja s smotrno izrabo proizvodnih vlog gozdov ob hkratni krepitvi ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Za Slovenijo so simbol prepoznavnosti, saj smo s 60-odstotno gozdnatostjo tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi. Les iz slovenskih gozdov je najpomembnejša obnovljiva surovina v državi, primerna tako za oskrbo predelovalne industrije kot tudi za energetske namene. Ekonomske, ekološke in socialne prednosti rabe lesa so razvojna priložnost Slovenije, predvsem za podeželje. Gospodarsko vrednost in vlogo gozdov prikazujemo z ekonomskimi računi za gozdarstvo (ERG), ki predstavljajo kompleksen informacijski sistem v okviru nacionalnih računov, le-ta pa omogoča mednarodno primerljivost podatkov ter vpogled v gozdarsko dejavnost, kar je pomembno za določanje in usmerjanje gozdarske politike. Podatki so osnova za izračun dohodkovnih kazalnikov in podatkovni vir za modeliranje. Izdelani so po metodologiji Ekonomskih računov za kmetijstvo in gozdarstvo ERK/ERG 97 za obdobje 1995–2009, ti pa so izpeljani iz Evropskega sistema računov 95 (ESR 95). Leta 2006 so skladno z odločitvijo Eurostata postali del sistema integriranih okoljskih in ekonomskih računov za gozdarstvo (IEEAF), kjer je gozdarstvo prikazano v kompleksnem, širšem okoljskem okviru. |
|
1 Uvod
Glavni namen ERG je analiza proizvodnega procesa in primarnega dohodka, ki ga ustvarja gozdarstvo. Računi vsebujejo sistem med seboj povezanih računov, ki temeljijo na konceptu dejavnosti, ki se opravlja v gozdarskih podjetjih, pri samostojnih podjetnikih ter na kmetijskih gospodarstvih kot primarna ali dopolnilna dejavnost. Večina kmetijskih gospodarstev se z gozdarsko dejavnostjo ukvarja poleg kmetijske dejavnosti.
2 Računa proizvodnje in primarnega dohodka
2.1 Proizvodnja
Količina posekanega lesa je v celotnem opazovanem obdobju med letoma 1995 in 2009 naraščala. Leta 2009 je bilo v Sloveniji posekanih dobrih 3 milijone m3 lesa, kar je za dobrih 60 odstotkov več kot leta 1995. Delež posekanih iglavcev je od leta 2000 (54,5 odstotkov) do 2005 naraščal, takrat je znašal slabih 63 odstotkov od celotnega poseka, nato pa do leta 2009, ko je znašal slabih 55 odstotkov, padal. Povprečne odkupne cene lesa so v opazovanem obdobju rahlo nihale, po letu 2005 pa je bilo zaznati občutnejšo rast cen okroglega lesa iglavcev ter cen lesa za kurjavo, medtem ko so cene okroglega lesa listavcev skozi obdobje variirale, po letu 2008 pa nekoliko padle (56 evrov za m3 lesa v letu 2009).
V strukturi vrednosti proizvodnje je med letoma 2000 in 2009 prevladoval okrogel les iglavcev in listavcev za industrijsko uporabo. Leta 2000 je njegov delež znašal slabih 83 odstotkov od celotne vrednosti proizvodnje gozdarske dejavnosti, do leta 2009 pa nekoliko padel (65,5 odstotkov) na račun povečane vrednosti lesa za kurjavo v skupni proizvodnji. Vrednost lesa za kurjavo je leta 2009 dosegla 30,9 mio evrov, kar je predstavljalo dobrih 20 odstotkov od celotne vrednosti proizvodnje. V skupni strukturi proizvodnje je naraščal tudi delež vrednosti gozdarskih storitev, ki je v letu 2009 znašal 14 odstotkov, kar je za dobrih 8 odstotkov več kot leta 2000.
2.2 Vmesna potrošnja, bruto dodana vrednost in faktorski dohodek
Vmesna potrošnja predstavlja vrednost proizvodov in storitev, ki se uporabijo v proizvodnem procesu. Njena vrednost vpliva na dodano vrednost gozdarske dejavnosti, ki omogoča primerjavo z drugimi dejavnostmi znotraj nacionalnega gospodarstva ter mednarodno primerjavo. Vrednost vmesne potrošnje se je med letoma 2000 in 2009 precej povečala. Leta 2009 je skupna vrednost znašala 47,9 mio evrov. K vrednosti vmesne potrošnje je največ prispevala rast vrednosti gozdarskih storitev, ki je tudi odstotkovno pomenila največji delež. Ta se je od leta 2000 povečala za skoraj 21 odstotkov in k skupni vrednosti vmesne potrošnje 2009 prinesla skoraj 45 odstotkov. Gozdarske storitve so največjo vrednost dosegle leta 2006 (29,2 mio evrov). Poleg gozdarskih storitev je bil na vmesno potrošnjo bistven vpliv porabe energije ter vzdrževanja opreme. Delež porabljene energije je od leta 2000, ko je dosegel najvišjo vrednost, to je dobrih 48 odstotkov oziroma 8,3 mio evrov, počasi padal. Leta 2009 je vrednost porabljene energije za gozdarsko dejavnost znašala dobrih 17 mio evrov, to je nekaj več kot 36 odstotkov od celotne vmesne potrošnje. Izmed goriv je bilo uporabljenega največ bencina in dizelskega goriva, ki sta k skupni vrednosti porabljene energije leta 2009 prispevala slabih 97 odstotkov. Delež je bil skozi celotno obdobje od 1995 precej stalen, postopoma se je v gozdarski dejavnosti zmanjšala uporaba elektrike. Za vzdrževanje opreme je bilo v celotnem obdobju porabljeno okrog 5 mio evrov letno. Delež vrednosti sadik, zaščitnih sredstev in ostalih proizvodov je bil majhen.
Z ekonomskega vidika, glede na delež v BDP, gozdarstvo za Slovenijo ni pomembna dejavnost. V obdobju med 1995 in 1997 je bil delež gozdarstva v bruto domačem proizvodu 0,4 odstotkov, od leta 1998 do 2009 pa večinoma 0,3 odstotkov. Delež dodane vrednosti gozdarstva v BDP je bil precej stabilen, na počasen padec sta vplivala razmerje med proizvodnjo ter vmesno potrošnjo in relativno hitrejša rast drugih gospodarskih panog. V opazovanem obdobju je bil zaznaven trend rasti BDV na zaposlenega v gozdarski dejavnosti. Ta je leta 2009 znašala dobrih 17.000 evrov.
Faktorski dohodek je za gozdarstvo specifičnega pomena in predstavlja realnejšo dohodkovno kategorijo, kot je dodana vrednost. Vključuje vse subvencije, ki se nanašajo na gozdarsko proizvodnjo, tudi ostale subvencije na proizvodnjo, medtem ko dodana vrednost vključuje le subvencije na proizvode. Leta 2009 je za gozdarsko dejavnost znašal 83,7 mio evrov. V primerjavi z letom 2000 je bil večji za dobrih 66 odstotkov. V opazovanem obdobju je največjo vrednost dosegel leta 2008, ko je znašal 102,6 mio evrov.
2.3 Zaposlenost
Zaposlenost se v gozdarstvu zaradi upoštevanja občasnega in sezonskega dela meri v polnovrednih delovnih močeh (PDM). Ena PDM je ekvivalent za eno osebo, ki je v gozdarstvu polno zaposlena eno leto. Celotna delovna sila v gozdarstvu zajema plačano in neplačano delovno silo. V celotnem opazovanem obdobju je število zaposlenih počasi naraščalo in leta 2009 znašalo 6.051 PDM. Od tega so velik delež predstavljali: neplačana delovna sila, to so kmetje, ki imajo tudi gozd, ter zaposleni v gozdarskih podjetjih, ki so za svoje delo plačani. V strukturi zaposlenih v gozdarstvu je delež neplačane delovne sile naraščal, od leta 2000 je narasel za 7 odstotkov (s 63,4 odstotkov leta 2000 na 70,4 odstotkov leta 2009). Od neplačane delovne sile so skozi celotno obdobje okrog 90 odstotkov delovne sile predstavljali kmetje. Število vseh zaposlenih v gozdarski dejavnosti je od leta 1995 naraslo za dobrih 8 odstotkov.
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | |
| Proizvodnja (mio EUR) | 77,7 | 82,7 | 93,2 | 98,1 | 104,4 | 150,0 | 149,1 | 163,2 | 152,9 |
| BDV (mio EUR) | 60,1 | 61,6 | 68,0 | 67,5 | 68,2 | 98,4 | 114,4 | 120,5 | 105,0 |
| BDV na zaposlenega, EUR | 11.936,0 | 10.905,9 | 13.096,2 | 14.511,4 | 11.381,3 | 16.794,1 | 18.942,6 | 19.520,4 | 17.356,9 |
| BDP Slovenija (mio EUR) | 20.396,2 | 22.758,2 | 25.114,0 | 27.073,0 | 28.750,0 | 31.050,0 | 34.568,0 | 37.305,0 | 35.384,0 |
| BDV/BDP | 0,3 | 0,3 | 0,3 | 0,2 | 0,2 | 0,3 | 0,3 | 0,3 | 0,3 |
| Zaposlenost (PDM) | 5.033 | 5.645 | 5.189 | 4.653 | 5.994 | 5.858 | 6.037 | 6.173 | 6.051 |
Tabela 1: Proizvodnja gozdarske dejavnosti, bruto dodana vrednost (BDV), delež v bruto domačem proizvodu (BDP), zaposlenost (PDM), Slovenija, 2001–2009; Vir: SURS
3 Zunanja trgovina z okroglim lesom
Iz primerjave uvoza in izvoza v zadnjih letih ter analiz Gozdarskega inštituta (GIS) je razvidno, da je bila Slovenija do leta 2004 neto uvoznik okroglega lesa predvsem na račun okroglega lesa za celulozo in plošče. Z vstopom v Evropsko unijo, s spremembami v lesni industriji ter zaradi drugih razlogov je po letu 2004 naraščal izvoz, po letu 2007 pa je Slovenija postala neto izvoznik. Gozdarski inštitut ocenjuje, da podatki o zunanji trgovini ne zajemajo neposrednega odkupa avstrijskih kupcev in slovenskih podjetij, ki ne dosegajo praga za poročanje, zato so uradni podatki zunanje trgovine verjetno nekoliko podcenjeni. Pri uvozu je bilo opaziti vpliv prenehanja proizvodnje kemične celuloze leta 2006, ki se kaže v zmanjšanju uvoza okroglega lesa za celulozo in plošče ter drugega industrijskega lesa. Do leta 2004 smo v Avstrijo izvozili zanemarljive količine okroglega lesa iglavcev, nato je izvoz začel naraščati in v letu 2009 dosegel 246.000 m3. Pri hlodovini iglavcev je bil trend podoben. Zadnja leta strmo narašča tudi izvoz okroglega lesa slabše kakovosti. Po podatkih SURS je Slovenija leta 2009 izvozila skoraj 800.000 m3 okroglega lesa, uvozila pa ga je dobrih 260.000 m3. V primerjavi z letom 2008 je bil izvoz hlodov za žago in furnir večji za skoraj 11 odstotkov, predvsem na račun povečanega izvoza hlodov iglavcev. V primerjavi z letom 2008 se je v strukturi uvoženega lesa povečal zlasti delež lesa za kurjavo, in sicer za 21 odstotkov. Leta 2009 je bilo uvoženih skoraj 98.000 m3 lesa za kurjavo.
4 Sklep
V Sloveniji gozd pokriva več kot 60 odstotkov površine. Računi za gozdarstvo prikazujejo ekonomske kategorije gozdarstva, ki omogočajo ugotavljanje ekonomske pomembnosti znotraj nacionalnega gospodarstva ter mednarodno primerljivost. V primerjavi z drugimi dejavnostmi je dodana vrednost, ustvarjena z izkoriščanjem gozda, nizka. Podobno stanje kot za Slovenijo je značilno tudi za druge evropske države.
Z ekonomskega vidika gozd predstavlja pomemben surovinski vir, ki še ni v celoti izkoriščen. Kljub trendu povečanja letnega poseka Slovenija še vedno ne dosega možnega poseka, določenega v gozdnogospodarskih načrtih. Glede na stanje gozdov in ob upoštevanju večnamenskega gospodarjenja so izpolnjeni pogoji tudi za povečevanje možnega poseka. Gospodarski učinek gozdov je močno odvisen od kakovosti iz gozdov pridobljenega lesa. Z vidika zagotavljanja večjega gospodarskega učinka od gozdov je mogoče razvojne možnosti trajnostnega gospodarjenja izkoristiti z nadaljnjim povečevanjem lesne zaloge in s tem prirastka lesa, optimiziranjem gozdne infrastrukture (gozdne ceste, vlake, zagotoviti odprtost gozdov itd.), načrtovanjem možnega poseka, kot ga gozdovi ob potrebni akumulaciji prirastka lesa zmorejo, ter realizacijo sečenj, ki jih načrti omogočajo. K povečanju gospodarskih učinkov gozdov je moč prispevati tudi z večjo izrabo gozdov za druge dejavnosti (lov, čebelarstvo, nabiranje plodov, turizem, rekreacija ipd.) ter z nadaljnjo predelavo vseh gozdnih dobrin.
