Menedžerji in trajnostno voditeljstvo
| Avtor: Jošt Žagar |
»Izzivi so predvsem v praksi. Trajnostni principi so osnovni principi delovanja družbe. So torej bistvo družbe. Ne le nekaj dodatnega. In tukaj prihaja do največjega nerazumevanja, ki pa velikokrat izhaja iz egoizma in pohlepa,« tako odgovarja Andrej Božič, ki je letos januarja prevzel vodenje Združenja Manager na vprašanje, kako je s trajnostnim voditeljstvom v praksi. Meni, da zgolj rast proizvodnje in dobička ni pravi način poslovanja in da nas to spravlja v težave. Ko govori o strategiji gospodarskega razvoja, opozarja na nujnost prestrukturiranja podjetij in prezaposlitev kadrov.
Ena od treh temeljnih strateških tem Združenja Manager je trajnostno voditeljstvo. Kako visoko na agendi je trajnostnost pri slovenskih menedžerjih in kje smo po vaši oceni v primerjavi s tujino?
Na deklarativni ravni je trajnost pri večini slovenskih podjetjih na visoki ravni, v primerjavi s tujino pa zaostajamo na področju izvajanja teh načel v praksi. Kot največji izziv, ki ga še nismo premagali, je samo razumevanje trajnostnega voditeljstva. Še vedno ga vidimo preozko.
Na kaj mislite?
Trajnostno voditeljstvo pomeni, da so vsi deležniki v ravnovesju. Na prvem mestu je to proizvodnja, ki ne škoduje okolju. Na drugem mestu je odnos do družbe. Trajnostno voditeljstvo namreč razume, da podjetje lahko uspeva le v družbi, ki napreduje na celotnem področju. Torej tudi vrača okolju, v katerem deluje. Seveda je pomemben še odnos do naših kupcev, dobaviteljev, bank. Fakture se plačuje v roku in kredite vrača. Področje, ki ga velikokrat pozabijo, pa so zaposleni.
Prav zaposleni in človeški viri so med usmeritvami ESG.
Trajnostno voditeljstvo je pravilen odnos do zaposlenih. To niso le primerno urejene pisarne, temveč poštene plače in tudi izplačevanje dobičkov. Prav na področju plač pa bi lahko več naredila država, ki bi lahko razbremenila obdavčenost plač, ki je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Managerji se zavzemamo za vračanje družbi in plačevanje davkov v duhu solidarnosti in pravičnosti. Ta se kaže v transparentnosti in v ustrezni višini, ki ne obremenjuje nekaterih prekomerno, drugih pa premalo ali celo nič. Davke plačujemo v skupno dobro, zato upravičeno pričakujemo, da država s temi prihodki ravna odgovorno, razvojno in za višjo blaginjo vseh. Moram pa še dodati, da je aktualna CEC raziskava pokazala, da ne le pri nas, temveč imajo managerji povsod še vedno premalo kompetenc na področju trajnostnega voditeljstva.
Toda v zadnjih letih so zlasti v večjih družbah, ki poslujejo na globalnem trgu, precejšnje spremembe.
To je res. Vsekakor smo naredili velik korak naprej že s tem, ko smo temo ozavestili in se o njej veliko pogovarjamo. Dobrodošli so bili premiki na skupni evropski ravni. Hkrati je vse večja spodbuda s strani bank, ki dajejo prednost zelenim podjetjem. Vendar pa je to proces, ki zahteva svoj čas. Trenutno, ko se soočamo z marsikaterimi gospodarskimi izzivi in energetsko krizo, pa je to pravi čas za razmislek na trajnostnem področju. Vprašajmo se, kaj delamo narobe. Kaj pravzaprav proizvajamo in katere produkte zares potrebujemo? Predvsem pa, kakšno je naše poslanstvo? Velikokrat se namreč zgodi, da kar slepo iščemo zelene rešitve, pri tem pa ne razmislimo, ali določeno zadevo sploh potrebujemo in kaj pravzaprav delamo.
Kako pripomorete k ozaveščanju in promociji trajnostnosti med menedžerji, ki večinoma še vedno mislijo, da se posel začne in konča pri dobičku.
Trajnostno voditeljstvo je ena izmed pomembnejših prioritet našega delovanja. Naši člani se tega zavedajo. To sprejemajo in to tudi spodbujajo. Združenje Manager podeljuje več nagrad – Manager leta, priznanje za življenjsko delo, Mladi manager in Vključi.Vse, in eno od pomembnih meril je vedno tudi področje trajnosti. Zgolj dobiček po našem prepričanju ni dovolj, temveč kot pravi naše vodilo: dobri rezultati na pravi način. Velik premik spodbuja tudi združenje, ki je sprejelo Trajnostno zavezo in med drugim tako tudi letos naslovilo področje trajnostnega organiziranja dogodkov pri organizaciji največjega dogodka Združenja Manager, to je managerski kongres.
Na kakšne odzive, izzive in dileme ste naleteli s pobudo za trajnostno zavezo?
Izzivi so predvsem v praksi. Trajnostni principi so osnovni principi delovanja družbe. So torej bistvo družbe. Ne le nekaj dodatnega. In tukaj prihaja do največjega nerazumevanja, ki pa velikokrat izhaja iz egoizma in pohlepa.
Torej ne zgolj rast proizvodnje in dobička.
Seveda ne. To ni pravi način in delovanje v lastno korist je modus operandi, ki nas spravlja v težave. Vendar pri tem še ni razumevanja. Imamo pa že kar nekaj zgledov, ki so trajnostno strateško preobrazili podjetje in ti se še posebej zavedajo, da so nekateri kupci pripravljeni plačati več, če je izdelek trajnosten. Po raziskavah so na poslanstvo podjetja posebej občutljive mlajše generacije. Podatki kažejo, da bi jih med generacijo Z kar 64 % plačalo več, če je izdelek okolju prijazen.
A zdaj so na trgu posebne razmere. Inflacija, energetska negotovost, zdravstvena varnostna tveganja. Kako to vpliva na uveljavljanje trajnostnih zahtev?
Odgovor je preprost – ne bi smela vplivati. Če deluješ trajnostno, boš našel odgovore na vse izzive. Ne smemo razumeti, da delamo trajnostno, ker podjetjem v določenem trenutku dobro gre in torej si to lahko privoščijo. Trajnostno voditeljstvo ne sme biti modna muha, temveč moramo razumeti in sprejeti, da ker delamo skladno s principi trajnostnega voditeljstva, smo dobri. To je naša prednost in naša rešitev. V teh časih, polnih izzivov, tako vidim predvsem tudi priložnosti, da se obrnemo na vse deležnike in skupaj najdemo prave rešitve, ki nas dejansko še dodatno krepijo.
Kakšen faktor predstavlja na trgu dela družbena odgovornost podjetij pri privabljanju talentov, ki se zdaj preradi odločajo za pot v tujino?
Podjetje je dobro, ko je odgovorno do lokalnega okolja in je v to okolje tudi vpeto. Na takšen način pridobi ugled v svojem okolju in že s tem privablja dobre kadre, saj je zanimiv delodajalec. Naj kot primer navedem Mikro+Polo podjetje, letošnjega prejemnika priznanja Vključi.Vse, ki je po govoru direktorja o raznolikosti na letošnjem Managerskem kongresu, v manj kot mesecu dni prejelo več kot 500 prošenj za delo. In to v času pomanjkanja kadrov. Kaj in predvsem kako delamo, res ni zanemarljivo!
Katere so ključne ovire, na katere naletijo slovenski menedžerji, ki si želijo dosegati višje družbene odgovornosti in bolj trajnostnega poslovanja?
Pogosta ovira je nerazumevanje tako v nadzornih odborih kot tudi pri lastnikih podjetij. Ti včasih niso dovolj ozaveščeni in imajo managerji velikokrat zvezane roke. Trajnostni principi vodenja namreč praviloma ne prinašajo kratkoročnih rezultatov, temveč so tek na dolge proge. Velikokrat to ljudi ne zanima, temveč želijo takojšnji dobiček. Na plečih managerjev je torej, da uspešno komunicirajo in torej ozaveščajo tako lastnike kot člane nadzornih odborov, navsezadnje pa tudi zaposlene. Tudi slednji znajo namreč zahtevati takojšnje rešitve, na primer zvišanje plačil, saj ne vidijo prednosti zase v trajnostnih rešitvah, na primer v sponzorstvih in vlaganjih v okolje. Vsekakor pa so bili narejeni veliki premiki v zadnjih letih in se je nivo ozaveščenosti močno dvignil.
Če se ozremo na ekonomsko politiko, kako spodbudno je slovensko poslovno okolje do trajnostnosti? Kakšnih sprememb bi si pri tem želeli menedžerji?
Naše okolje v celoti ni spodbudno do gospodarstva. Prav tako ne do trajnostnega poslovanja. Največ premikov je bilo na evropski ravni z različnimi olajšavami. Določene korake so naredile banke, ki ponujajo ugodnejše financiranje za zelena podjetja. Vendar pa se še vedno premalo nagrajuje tiste, ki so trajnostno prizadevni in se tako premalo motivira. Vidim še veliko priložnosti predvsem s strani države. Kot dober primer lahko pohvalimo SPIRIT Slovenija, ki nudi podporo zagonskim, mikro, malim in srednjim podjetjem pri strateški trajnostni in krožni transformaciji. Hkrati pa se moramo zavedati lastne odgovornosti, da ni vse na plečih države, temveč moramo gospodarstveniki tudi sami ukrepati na tem področju. Prvič zato, ker je to koristno za naše poslovanje, in drugič, ker je to prava stvar.
Smo pred vstopom v novo leto. Bo prijazno, težko, kaj bo managerje najbolj zaposlovalo?
Trenutno se soočamo z izzivi prekinjenih verig surovin, torej s pomanjkanjem surovin za proizvodnjo. To se bo zavleklo tudi še v prvo polovico naslednjega leta. V drugi polovici naslednjega leta pa nas čaka nasprotno, ko lahko pričakujemo, da bo na voljo preveč surovin ter blaga. Pomemben izziv je energetska problematika. Pri tem se moramo zavedati ter skladno s tem načrtovati, da energija nikoli več ne bo tako poceni. Cena energije bo morala odražati njeno pravo vrednost, torej dejstvo, da je to redka dobrina, ki ni na voljo v neomejenih količinah. Predvsem pa to, da njena proizvodnja ni zastonj. V proizvodne procese bomo tako morali vgraditi višje stroške energije.
In strateški razmislek v razvoju gospodarstva?
Ključen je premislek, katero industrijo obdržati. Kajti če je dodana vrednost produkta nizka in proizvodnja temelji na poceni delovni sili, bodo te spremembe višjih stroškov usodne. Zato je nujen razmislek o prestrukturiranju podjetij in prezaposlitvi kadrov. To bo predvsem velik izziv za politiko, ki bo to morala podpirati s svojimi ukrepi. Ključen izziv prihodnosti bo torej, kako se prilagoditi spremembam, ki so že tukaj. Verjamem, da za mlade to ne bo izziv, saj so fleksibilni. Izziv pa bo za državo, kako mlade in uspešne kadre ne le zadržati, temveč tudi privabljati. Vendar pa ko v letošnjem supervolilnem letu poslušam politične debate, nisem optimist. Ne razumem, zakaj ne moremo biti za uspehe podjetnikov doma in v tujini tako zelo veseli, kot smo veseli za uspehe naših nogometašev, košarkarjev, kolesarjev … Zakaj? To je nevzdržno in takšno okolje vsekakor ni spodbudno.
