Toplotne izolacije so najboljša naložba za varčevanje z energijo – EOL 91/92

Kot predavatelj na Katedri za stavbe in konstrukcijske elemente na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter kot razvojni in raziskovalni delavec v Fragmatu lahko ocenite, koliko se Fragmat po kakovosti primerja z najboljšimi na evropskem trgu. Vaša ocena?
V FRAGMATU želimo z največjo možno mero slediti svetovnim trendom. To smo dokazali tudi v preteklosti, saj je naša tovarna v Ljubljani prva proizvedla ekspandirani polistiren (EPS) v bivši državi že leta 1954 in to samo dve leti po izumu v Nemčiji. Leta 1972 smo prvi pričeli s proizvodnjo bitumenskih varilnih trakov IZOTEKT. Industriji smo ponudili EPP in gradbeništvu vakuumsko izolacijske panele, VIP izolacijo.

Kriza v gradbeništvu vpliva na ekonomski položaj Fragmata?
V zadnjih letih je bil seveda trend prodaje na domačem trgu negativen. S širjenjem na druge trge ter z novimi produkti pa smo del prodaje s to strategijo uspeli nadoknaditi. Z ustrezno optimizacijo v podjetju smo uspeli znižati tudi stroške poslovanja. Poleg tega je na trgu še vedno plačilna nedisciplina in s tem riziki pri obvladovanju kupcev in denarnega toka. Dobiček pa ni v skladu s pričakovanji, saj se poleg slabše prodaje srečujemo še z nizkocenovnimi in manj kakovostnimi izdelki na trgu.

Kot vodilni proizvajalec izolacij zagotovo spremljate načrte Direktorata za energijo, ki napoveduje več vlaganj v učinkovito rabo energije Kako se to kaže na trgu in v vašem poslovanju?
Seveda se moramo zavedati obveznosti, tudi mednarodnih, saj smo se kot država zavezali k zmanjševanju rabe energije. Naj samo opozorim, da gradbeništvo v vseh državah, tudi na globalni ravni, predstavlja okrog deset odstotkov v bruto nacionalnem dohodku. Še z večjim deležem, okrog štirideset odstotkov, so gradbena dejavnost, uporaba stavb, vzdrževanje in rušenje objektov udeleženi pri porabi energije, porabi razpoložljivih surovin in pridelanih odpadkih. Gradbeništvo tudi za razliko od drugih dveh velikih porabnikov energije, transportom in industrijo, pozna tehnologije, ki omogočajo drastično zmanjševanje porabe energije. S sedaj poznano tehnologijo lahko zgradimo energetsko učinkovite stavbe, ki porabijo okrog petkrat manj energije od trenutnih povprečnih stanovanjskih enot v Sloveniji. Z izkoristkom toplotne energije odpadnega zraka, torej z rekuperacijskimi postopki v sistemih mehanskega prezračevanja, pa lahko dosežemo od osemkrat do dvanajstkrat manjšo trenutno potrošnjo energije za ogrevanje bivalnih in delovnih prostorov. Tako veliki kakovostni preskoki v zmanjševanju porabe energije za ogrevanje, ki jih merimo v mnogokratnikih in ne v odstotkih ali desetinah odstotkov, so v katerikoli tehnični stroki izredno redki, večinoma nedosegljivi.

Izmed posegov v zmanjšanje porabe energije v stavbah moram izpostaviti trud, ki ga opravi EKO SKLAD s svojimi načini podpore v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov za obnove ovoja stavb, stavbnega pohištva, ogrevalnih naprav in podobno. Vpliv EKO SKLADA je še posebej nenadomestljiv ob pričujoči gospodarski in finančni krizi, ki je zlasti intenzivna v gradbeništvu. Poleg pomoči gradbeni dejavnosti in splošni oživitvi gospodarstva so te naložbe smotrne in bodo še dolgo prispevale k zmanjšani porabi energije stavb.

Kakovostni preskoki, o katerih govorite, so odvisni od materialov. Kakšne so možnosti za večjo uporabo naravnih materialov v proizvodnji izolacij in kakšne so razlike ali prednosti med naravnimi in sintetičnimi materiali? Kakšni so globalni trendi?
Izolacijski materiali, ki se uporabljajo v stavbarstvu, se razlikujejo po kemijski sestavi, so organski in anorganski po izvoru, pridobljeni so iz novih surovin ali s pomočjo delnega ali popolnega recikliranja, so različni po specifični teži, po različni toplotni prehodnosti, po odpornosti na fizikalne in kemijske vplive. Res je, da imajo umetni ali plastični materiali v primerjavi z naravnimi materiali, kot je na primer toplotna izolacija iz lesne volne, slame, trstike, konoplje in podobno, kar zadeva okoljsko sprejemljivost, uporabo virov in vpliv na okolje, slabo oceno.

Mislite na ogljični odtis?
Ogljični odtis umetnih materialov znaša nad 3,38 kg CO₂-e na kilogram mase materiala, kar je mnogo višje od ogljičnih odtisov naravnih toplotno izolacijskih materialov, ki v povprečju znašajo od 0,061 do 1,150 kg CO₂-e na kilogram mase materiala. So pa umetni ali plastični materiali izredno čvrsti, kompaktni, stabilni, se lažje vgradijo, imajo največkrat manjšo toplotno prevodnost kljub izredno nizki gostoti. Te lastnosti umetne materiale postavljajo v prednost celo z naravnimi izolacijskimi materiali, čeprav imajo ti bistveno manjši vpliv na okolje. Toda v nasprotju z uveljavljeno splošno oceno, slabim glasom nepoznavalcev in žal tudi številnih strokovnjakov se kaže, da imajo umetni materiali zaradi majhne gostote in izredno majhne toplotne prevodnosti lahko celo primerljiv ogljični odtis glede na isti učinek toplotne izolativnosti v primerjavi z ostalimi izolacijskimi materiali.

Pri ekoloških materialih je drugače.
Materiali, ki jih razumemo kot ekološki, naravni ali celo bio, najpogosteje nimajo boljših izolacijskih lastnosti. So praviloma dražji in nimajo nujno manjšega ekološkega vpliva od široko uveljavljenih klasičnih toplotnih izolacij. Pri izbiri izolacijskega materiala ne smemo pozabiti na trajnost, na stroške vzdrževanja in življenjsko dobo ter trajnostnost. Mislim na vpliv na okolje v vseživljenjskem ciklu posameznega izolacijskega materiala.

Okoljski vplivi toplotnoizolacijskih materialov so, ne glede na njihov izvor, sestavo in način proizvodnje, v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali, ki so vgrajeni v povprečne stavbe, majhni. Poleg tega je potrebno poudariti, da zaradi prihrankov energije, ki jih omogočijo toplotnoizolacijski materiali v vsakem letu po vgradnji, ključno prispevajo k zmanjševanju vplivov stavb na okolje. Zato toplotne izolacije, ne glede na izvor, uvrščamo v vrh najučinkovitejših naložb za varčevanje z energijo in posredno v zmanjševanje vpliva na okolje.

In kaj priporočate?
Težko je enoznačno priporočati nek izdelek, ne samo zaradi naštetega, temveč tudi zato, ker je izbira povezana tudi z oblikovanjem konstrukcijskega sklopa v stavbi, načinom uporabe in podobnim.

Kolikšen del vaših materialov, ki jih uporabite v proizvodnji, se lahko reciklira?
FRAGMAT je najbolj poznan po izdelkih iz ekspandiranega polistirena, ki ga lahko recikliramo v celoti – torej 100 %, saj ne vsebuje nobenih veziv ali lepil. Isto velja tudi za proizvodnjo ekstrudiranega polistirena (XPS). Iz naših tovarn ne zavržemo ničesar, tudi odrezkov, ostankov izrezov, poškodovanih ali uničenih izdelkov iz polistirena. Vse v celoti predelamo in vrnemo v proizvodnjo. Prav tako lahko prevzamemo EPS in XPS proizvode s trga, seveda pod pogojem, da niso onesnaženi z drugimi primesmi. V teh primerih ne bi mogli več zagotavljati kakovosti proizvodov. Recikliranje bitumenskih proizvodov je precej težje, posebej takrat, ko gre za kompozitne sestavljene proizvode, kot so bitumenski trakovi in podobno. Z recikliranjem ostalih bitumenskih proizvodov, kot so bitumenske mase, paste, raztopine in emulzije, pa ni težav.

Za katere panoge so najprimernejši vaši izdelki iz ekspandiranega polipropilena in v čem je prednost tega plastičnega materiala?
Ekspandirani polipropilen je za razliko od ekspandiranega polistirena običajno večje gostote in bolj odporen proti obrabi. Prav zato je njegova uporaba pretežno za vračljivo embalažo, za vračljive platoje ali palete za občutljive izdelke, a tudi za izdelke s posebnimi zahtevami. Velik uporabnik EPP izdelkov je industrija avtomobilov in drugih vozil. Lahko se pohvalimo, da ima prestižni Porsche Panamera kar pet naših EPP izdelkov, prav tako tudi drugi poznani tipi avtomobili. Gre predvsem za zapolnitvene dele, pod armaturno ploščo, v vratih, pod kljukami, sedeži. To so elementi, s katerimi zagotavljamo večjo varnost avtomobilov, saj je znano, da EPP kot tudi EPS izredno dobro absorbirata energijo ob udarcih, nesrečah in trkih. To lastnost s pridom uporabljamo za varnost v prometu, za izdelavo kolesarskih čelad in kot embalažo za varovanje posebno občutljivih proizvodov, kot so elektronski izdelki, bela tehnika in drugo.

Bo stiroporna embalaža še dolgo na trgu?
To v prvi vrsti zavisi od kakovosti zbiranja odpadne embalaže in njenega vračanja v proizvodno – potrošniški krog. Kakor sem že omenil, čvrste pene iz EPS, EPP in XPS lahko v celoti predelamo v nov proizvod in tako privarčujemo z energijo in varujemo okolje. Postopki proizvodnje niso energetsko potratni. Tudi transportne poti so zaradi proizvodenj, ki so v Sloveniji, relativno majhne. Zmanjšamo potrebo po novih surovinah in na ta način varujemo okolje. Opozarjam, da ne smemo ocenjevati okoljskega vpliva embalaže ali drugih proizvodov, tudi gradbenih, le na podlagi zunanjega izgleda, občutkov ali naših pričakovanj. Pogosto se lahko motimo. Kot primer lahko navedem analizo primerjave papirnate vrečke z vrečko iz umetne snovi. Papirnata vrečka je kazala okrog petkrat večji okoljski vpliv.

Vrniva se k učinkoviti rabi energije. Kako lahko največ storimo za učinkovito rabo energije in kakšno vlogo imajo lahko pri tem projektanti?
Strokovnjaki vseh strok so si enotni – v stavbi moramo najprej obnoviti zunanji toplotni ovoj, da bi z relativno majhnim vložkom dosegli največje prihranke. Pri tem ima v skoraj vseh primerih prednost obnova fasade.

Projektanti imajo velik vpliv na učinkovito rabo energije, saj oblikujejo stavbo, izbirajo materiale, določijo geometrijsko razporeditev, konstruirajo konstrukcijske sklope, izračunavajo po pravilih gradbene fizike in podobno. Velikokrat se njihov trud izjalovi z malomarno izvedbo, spreminjanjem izbora proizvodov in podobno.

Kakšna so poslovna pričakovanja Fragmata v tem letu?
Ohraniti tržni delež po posameznih programih, na področju xps-a ga je potrebno pridobiti in povečati izvoz v strukturi celotne prodaje. Letos pričakujemo nekaj večjo prodajo kot lansko leto.

Po katerih produktih trg več povprašuje – po toplotnih izolacijah ali po hidroizolacijah?
Povpraševanje je enakomerno po vseh programih. Je pa zelo malo večjih investicij oziroma objektov, kar prodajo zelo drobi.

Katere konkurenčne prednosti vaših produktov bi izpostavili?
Izdelke, s katerimi kakovostno rešujemo probleme in zahteve po toplotni in zvočni izolaciji, prav tako izolacije proti vlagi in vodi. Upoštevati moramo, da imajo izdelki ob pravilni uporabi in vgradnji izredno dolge življenjske dobe, celo daljše od mnogih zahtev za objekte, da imajo sprejemljive cene in odlično razmerje med kakovostjo in ceno.

Ali bi lahko v prihodnosti proizvajali izolacije iz rastlin ali iz drugih naravnih materialov in ne iz sintetičnih snovi?
V razvoju imamo tudi izdelke, ki bi vsebovali precejšen delež lesa, odpadkov in reciklatov lesa. Večinoma bi bili uporabni za stavbarstvo in bi pogosto vsebovali tudi lastnosti povezane s toplotno in zvočno izolacijo, kar nudijo mnogi naši izdelki in po čemer smo poznani.

Bližajo se hladnejši meseci, marsikdo gradi, začenjale se bodo sanacije stavb. Kakšna debelina toplotne izolacije pri strokah je najprimernejša?
V kolikor govorimo o sodobnih široko razširjenih toplotno izolacijskih materialih z vrednostjo toplotne prevodnosti med 0,035 od 0,045 W/(m K), potem so najprimernejše in v življenjski dobi stavbe najbolj ekonomične debeline toplotnih izolacij že kar tehnološki maksimumi, ki veljajo za večino sistemov: od 25 cm pa vse do 35 in več cm. Mnogokrat pa smo priča pogosti obnovi in spreminjanju objektov, kar posebej velja za poslovne objekte namenjene trgovini, kjer obnavljajo toplotnoizolacijske ovoje stavb po nekaj letih. V teh primerih ne moremo govoriti o upravičenosti tako debelih toplotnoizolacijskih slojev, saj se okoljski vpliv, ki ga povzročimo z vgradnjo celotnega sistema, ne more povrniti z okoljskim vplivom v tako kratki življenjski dobi prihranjene energije. Spodnji nivo debeline toplotne izolacije, trenutno okrog 15 cm, pa omejuje zakonodaja. Zavedati se pa moramo, da minimalna zahtevana debelina toplotno izolacijskih slojev ni nikoli predstavljala najbolj ekonomične debeline, temveč je bila ta precej višja. Po naših dosedanjih analizah znaša ekonomična debelina okrog 26 cm, da bi ob investiciji v zunanji ovoj stavbe prihranili v bodočnosti čim več in se s tem vedli najbolj gospodarno.

Ker v večini primerov toplotnih izolacij ovoja stavb povečana toplotna zaščita pomeni le dodatni vložek v večjo debelino toplotne izolacije, so to zdaleč najpomembnejše in najučinkovitejše naložbe v varčevanje z energijo.

Izračun toplotnih izgub v primerjavi s stroški investicije pokaže, da se za vsak dodatni centimeter toplotne izolacije sistem fasade podraži za približno 2 %. Z drugimi besedami, v kontaktno izolacijski fasadi predstavlja dodaten centimeter toplotne izolacije komaj dva odstotka dražji fasadni sistem.