| Nordijski center Planica kot zelena destinacija | | Tanja Pangerl | |
| Decembra 2015 je v Sloveniji zaživel prenovljen Nordijski center Planica, ki je po več merilih edinstveno športno središče. Ne samo zaradi novih skakalnic in prenovljene letalnice, ampak tudi zaradi sodobnega energetskega sistema, kjer so izkoristili naravni vir, s katerim je planiško podzemlje zelo bogato. To je voda. Posebna pa je tudi zasnova osrednjega objekta, pod katerim se poleti nahaja pokrita steza za tek na smučeh, pozimi pa so to prostori za garderobo, medijski center in garažo. Pri tem sneg, ki ga uporabijo na pokriti stezi, uporabijo kar trikrat. Kot pravi Gabrijel Gros, direktor Zavoda za šport RS Planica, so rezultati prvega leta dobri in v skladu s pričakovanji. Pogrešajo le večjo zasedenost pokrite tekaške proge v pomladnem in poletnem času. | |
Nov sodoben Nordijski center Planica je, to mu svet priznava, nekaj posebnega. Kako ste ga arhitekturno zasnovali ter s katerimi gradbenimi in okoljskimi izzivi ste se srečevali pri gradnji? Ste morali upoštevati kakšne posebne okoljske zahteve, še posebej, ker je bil to hud poseg v prostor?
Planica je s tradicijo vrhunskih dogodkov in smelosti pri načrtovanju objektov kažipot razvoja smučarskih poletov. Če je bila v preteklosti vsa pozornost usmerjena v športno tehnologijo in pri tem ni bila oskrunjena narava, je danes še pomembnejše, da se naravna dediščina ohrani in se hkrati zadovolji športno turistične potrebe. Zavedali smo se, da leži Planica ob meji Triglavskega narodnega parka in da je to sobivanje potrebno ohraniti. Zato so projektanti upoštevali vsa priporočila, da bo naravna dediščina ostala tudi zanamcem in da se bo šport tehnološko posodobil. Posebej pozorni smo bili do hrupa, ki ga je največ pri proizvodnji snega. Izbrali smo topove, ki v nočnih urah ne presežejo 70 Db hrupa. Bistveno je bilo, da ne delamo goloseka v območju gradnje, temveč da ohranimo vsako drevo, ki se ga da ohraniti. Geodetsko smo zabeležili vsako drevo in gradnjo, tam, kjer se je dalo, prilagodili obstoječemu rastju. Seveda smo poskrbeli tudi za gozdni rob z nasadom podrastja in različno velikih dreves.
A ne gre le za ekosistem. Ker center živi pozimi in poleti, gre za precejšnjo porabo vode in energije. Kako ste v zasnovo Nordijskega centra vključili učinkovito rabo vode in energije? Kakšne sisteme ogrevanja in hlajenja uporabljate in kakšen finančni strošek vam na letni ravni predstavljata ogrevanje in hlajenje?
Energija je bila od samega začetka velik izziv. Velike površine, 24 urno ohranjanje klimatskih pogojev za ohranjanje snega in neposredna bližina občutljivega naravnega okolja so bili velik izziv. Fosilna goriva so bila za nas nesprejemljiva. Lesni peleti bi za nekatere procedure, tudi investicijska vlaganja, terjali podvojene naprave in tudi višje stroške, pa še kadilo bi se po Planici. Glede na to, da je planiško podzemlje bogato z vodo, se je izkoriščanje tega vira energije ponudilo kar samo. Vodo potrebujemo za zasneževanje, za namakanje skakalnic, ogrevanje prostorov, hlajenje dvorane za smučarski tek ter seveda za higieno in potešitev žeje. Ko govorimo o žeji, se vedno znova začudimo, ko nekdo kupi vodo iz plastenke, ob tem pa iz pip teče ena najboljših vod na svetu. Imenujemo jo Tamarski biser. Letno je strošek električne energije, ki je ob vodi edini strošek za ogrevanje in hlajenje ter obratovanje, približno 100.000 evrov, od tega porabimo 50.000 evrov za ogrevanje in hlajenje. Uporaba drugih sistemov bi pomenila vsaj za 20 do 30 % višje stroške.
Koliko mile zime vplivajo na višje stroške upravljanja Nordijskega centra?
Mile zime niso same po sebi višji strošek. Zime bogate s snegom so najdražje za upravljavca. Najceneje je, da naredimo umetni sneg in da nam ni potrebno čistiti snega po Planici. A naša želja ni, da bi bile zelene zime. Veliko lepše je, če obiskovalci doživijo zasneženo Planico, ki je še posebej čarobna.
Pri prenovi centra ste upoštevali multifunkcionalnost prostorov predvsem pri osrednjem objektu, kjer je poleti zasnežena proga za tek na smučeh, pozimi pa medijski center, garderobe in parkirišče. Kako na tekaški progi poskrbite za sneg skozi celo leto in kakšna je zasedenost prog?
Sneg v tekaški dvorani ima dvojni oziroma kar trojni namen. Najprej je na letalnici, v aprilu ga prestavimo v dvorano in nazadnje ga v decembru zopet prestavimo na prosto, na tekaško progo. Za ugodno klimo, temperaturo okoli 0 °C, skrbijo inverzne toplotne črpalke, ki s sistemom talnega hlajenja hladijo sneg do ledišča. Seveda je potrebno vsak večer progo poravnati in urediti s teptalcem.
Kako je z obiskom?
Še nismo popolnoma zadovoljni. Od septembra naprej so proge dobro zasedene, potrebno bo še kar nekaj narediti, da bodo tekači na snegu v dvorani od maja do septembra. Poleg tega je potrebno motivirati rekreativce in turiste, ki se želijo naučiti teka na smučeh, da bodo te vrste športne in turistične ponudbe dobrodošle za popestritev aktivnega življenja. Vendar ne velja obupati, vsaka novost potrebuje svoj čas.
Kolikšen je obisk centra, s katerimi ukrepi športnike in obiskovalce spodbujate k ustreznemu ravnanju z odpadki, k učinkoviti rabi vode in energije idr.?
Kar se tiče varčnosti pri elektriki, naj povem, da imajo skoraj vse luči senzorje, poleg tega pa so vgrajene žarnice. Na drugi strani so odpadki. Pohvaliti moram obiskovalce, saj ni veliko odpadkov, ki ne najdejo svojega mesta v zabojniku. Osveščenost je na zelo visokem nivoju.
Sodoben Nordijski center Planica ponuja turistično in športno-rekreativno dejavnost, kar naj bi spodbudilo dodaten razvoj celotne Zgornjesavske doline. Kakšne turistične in športno-rekreativne programe ponujate v zimskem in letnem času? Kako sledite smernicam Slovenije kot zelene destinacije?
Kot sem že omenil, je za smučarski tek poleti in pozimi zagotovljena tekaška proga na snegu, rolkarska proga in neokrnjena narava s prekrasnimi gorami, ki obkrožajo Planico. Tekači in vsi ostali športniki v Hotelu dom Planica lahko trenirajo in spijo na izbrani višini med 2.000 in 6.000 metri, uporabljajo fitnes, športno dvorano in športno prehrano. Skakalci imajo na razpolago 7 skakalnic in seveda letalnico ter češnjo na torti, kar nima noben center, to je vetrovnik. V kombinaciji s tehničnim treningom na skakalnici vetrovnik omogoča dodano vrednost pri obvladanju smuči in telesa v zraku. Potem je tu še nogometno igrišče z umetno travo, asfaltno zunanje igrišče ter za obiskovalce Planice muzej, vertikalni vetrovnik, vzpon s sedežnico na vrh letalnice, spust po jeklenici in voden ogled s predstavitvijo 80 letne zgodovine. Na kosilo gredo lahko obiskovalci v gostišče Kavka ali v Hotel dom Planica. V osrednjem objektu se lahko okrepčajo s toplimi in hladnimi napitki, na koncu pa si lahko kupijo tudi spominek v naši trgovini.
Že samo izkoriščanje vode kot energenta, varčevanje z energijo, ločevanje odpadkov in ohranjanje naravnega okolja je Planico uvrstilo v sistem Slovenija zelena destinacija. Če k temu dodamo še osveščanje ljudi, da svoj prosti čas preživljajo v naravi, lahko ocenjujem, da smo zelo pomemben steber te strategije.
Novi objekti so zaživeli pred letom dni. Kakšni so prvi odzivi in rezultati?
Rezultati so dobri in v skladu s pričakovanji. Večina obiskovalcev je zelo zadovoljnih. Če povzamem, Slovenci so ponosni, tujci pa malo nevoščljivi.
