| Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja | | |
| Slovenija je sicer po odločitvi DZ ostala brez Sveta za varstvo okolja na državni ravni, vendar pa je zdaj minister mag. Dejan Židan na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ustanovil posvetovalno telo – Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja. Predsednik dr. Ivan Eržen, ki je nedavno postal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pravi, da ne bodo samo potrjevali gradiv, ki jih bodo pripravili uradniki. In opozarja – interesi so različni, a so legitimni tisti, ki zahtevajo manj drastične ukrepe za varstvo okolja, kot tisti, ki jim ni vseeno, kakšno bo okolje danes in jutri. | |
Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja pri MKO je posvetovalno telo ministra. To najbrž pomeni, da bo svet razpravljal predvsem o gradivih, ki jih bodo pripravili na MKO. V koliki meri bo svet lahko tudi sam predlagal razpravo o okoljski ali trajnostni problematiki?
Seveda bo Svet obravnaval in dajal mnenja in pobude ministru v zvezi z gradivi, ki jih bo ministrstvo predložilo v obravnavo. Vendar je to le del dejavnosti Sveta. Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen, naše delo pa je javno. Prepričan sem, da je tudi želja ministra in njegovih sodelavcev, da Svet v polni meri izpolni pričakovanja zakonodajalca in ne, da bo le še eno telo, ki bo potrjevalo namere in aktivnosti politikov, ki vodijo MKO, in uradnikov, ki tam delajo. Naša velika odgovornost je prav v tem, da posredujemo kritičen pogled, ko bodo posamezne teme osvetljene z različnih vidikov in interesov.
Kaj bi izpostavili kot zanimivo vsebinsko izkušnjo s prvih dveh sej? Katere teme so bile v ospredju?
V bistvu smo imeli doslej šele eno vsebinsko sejo. Prva je bila konstitutivna. Že prva seja, na kateri smo obravnavali stališče Slovenije glede ciljev EU v povezavi z obvladovanjem negativnih posledic segrevanja ozračja, je pokazala, da delo v okviru Sveta ne bo enostavno in prav je tako. Glede na to, da Svet povezuje tri interesne skupine- nevladni sektor, gospodarstvo in strokovno-znanstveni del, je razumljivo, da se interesi posameznih deležnikov med seboj razlikujejo. Tako smo se tudi mi srečali s stališči, ko so kolegi v svetu opozarjali na negativne posledice, ki bi jih prezahtevni cilji v zvezi s sanacijo podnebja lahko imeli na konkurenčnost našega gospodarstva. Spet drugi so bili mnenja, da so cilji in ukrepi, ki jih sprejema EU, premalo ambiciozni in ne bodo prinesli pričakovanih rezultatov. Vsi smo bili enotnega mnenja, da je potrebno prizadevanja za omilitev škodljivega delovanja na segrevanje ozračja zasnovati globalno. Spremembe zgolj na ozkem območju ne bodo imele učinka- ne glede na to, kako drastične bi bile.
Katere okoljske izzive v državi bi postavil na vrh trajnostnega razvoja Slovenije predsednik Sveta?
Glede na to, da se že dve desetletji ukvarjam s proučevanjem vplivov okolja na zdravje, moje stališče glede prioritet ne more mimo tega. Kratkoročno gledano so nedvomno programi in ukrepi, ki jih bomo izvajali na področju zmanjševanja onesnaženosti zraka s škodljivimi snovmi, moja prva prioriteta. Preveč negativnih posledic na zdravju se pojavlja kot posledica izpostavljenosti onesnažilom v zraku, da bi bilo mogoče to spregledati. Poleg tega ima zmanjševanje onesnaževanja zraka in ukrepi, ki jih bomo na tem področju uvajali, pozitiven vpliv na zmanjševanj segrevanja ozračja, kar se kaže kot dolgoročni pozitivni vpliv naših prizadevanj. Še enkrat moram poudariti pomen globalnega delovanja vseh, ki si prizadevamo za boljše razmere v okolju in s tem za boljše življenjske razmere naših naslednikov.
Kot novi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje se boste večkrat srečali z obremenitvami, ki v okolju slabo vplivajo na kakovost našega življenja. Kaj vas najbolj prizadene?
V bistvu me najbolj prizadenejo brezobzirnost in brezbrižnost, ozka usmerjenost v kratkoročne interese, ki jih posamezniki izražajo. Seveda se strinjam, da so ti interesi pogosto legitimni, vendar pa moramo kot družba zagotoviti pogoje, da bodo tudi interesi drugih, ki so morda povsem nasprotni, vendar prav tako legitimni, zadovoljeni. V sodobni družbi, ne samo naši, je tako, da so tisti, ki imajo ozke interese za razvoj dejavnosti, za ustvarjanje dobička in podobno, veliko bolje opremljeni z informacijami, z znanjem. Vešči so v tem, kako prilagoditi okoliščine, tako da jim bodo v prid. Vsi ostali, ki so poklicani, da zagotovijo pogoje za ohranjanje zdravja okolja sedanjim in bodočim generacijam, pa so pogosto brez virov in tudi brez politične moči, da bi predlagali in sprejeli prave odločitve. Vendar sem optimističen glede bodočnosti. Predvsem z dostopnostjo do informaciji, ki nam jo omogoča internet, se izzivi in odgovori nanje globalizirajo in vedno več civilne javnosti želi soodločati. Nevladne organizacije imajo pri tem veliko vlogo in v resnici tudi izjemno moč. Lahko se postavijo po robu kapitalu in dosežejo spremembe, ki bodo dolgoročno v korist vsem prebivalcem.
