| Visoka šola za varstvo okolja | | Bojan Stojanović | |
| Okoljsko izobraževanje postaja vse pomembnejše. Srečujemo se z energetsko krizo, onesnaženjem prostora, voda in zraka. Ogrožen je način življenja, kot ga poznamo. Visoka šola za varstvo okolja Velenje je edina v Sloveniji, ki izvaja okoljski visokošolski strokovni študijski program prve stopnje z naslovom Varstvo okolja in ekotehnologija. Bodo njeni diplomanti znali odgovoriti na izzive sodobne družbe? Pogovarjali smo se z doc. dr. Natalijo Špeh, dekanico Visoke šole za varstvo okolja Velenje. | |
Teče drugo študijsko leto, odkar ste začeli izvajati program na vaši šoli. Kako bi ocenili potek študijskega procesa? Koliko imate študentov in kako kaže za naslednje leto?
Naša šola se pojavlja v slovenskem visokošolskem prostoru šele drugo leto, pa vendar smo lahko ponosni že na nekaj rezultatov. Če začnemo z vpisnimi podatki, je v zadnjih dveh letih zanimanje za vpis vedno presegalo naše zmogljivosti. Povprečno se k nam vpiše 100 potencialnih rednih študentov, razpišemo pa lahko le 50 mest za redne in prav toliko za izredne študente. Danes pri nas študira 155 študentov.
So študentje večinoma iz bližnje okolice? Kakšni so njihovi motivi za vpis na vašo fakulteto?
Glavni motiv za vpis na našo šolo je gotovo privlačen, sodoben študijski program. Podatek, od kod prihajajo naši študentje, zanima tudi nas, zato po njem vprašujemo bodoče študente že na informativnih dnevih. Zanima nas še, kje so izvedeli za nas. Najpogostejši je odgovor, da v prilogi Uradnega lista, kjer je razpis vseh slovenskih visokošolskih ustanov. Tudi glede geografske razpršenosti smo lahko optimistični, saj naši študenti prihajajo iz vse Savinjske statistične regije, pa tudi z Gorenjske, Dolenjske, Zasavja. Seveda si tudi mi prizadevamo s promocijskimi dejavnostmi in se poskušamo predstavljati čim širše po Sloveniji. Struktura študentov je zelo pestra. Med izrednimi študenti prevladujejo tisti, ki niso dobili mesta kot redni študenti, nekaj pa je tudi takih, ki so že zaposleni.
Kakšno mesto zaseda šola v sektorju okoljskega izobraževanja v Sloveniji in katere so njene primerjalne prednosti v primeru z drugimi šolami?
Naš program je naravnan zelo interdisciplinarno, s širokim naborom okoljskih študijskih vsebin, od humanističnih do naravoslovnih in tehnoloških. Tisto, kar odlikuje naš program na prvi stopnji, je njegova praktična naravnanost in aplikativnost programa. Ogromno imamo praktičnega dela in terenskih vaj, in to je tudi tisto, kar je študentom najbolj blizu in kjer najbolj uživajo. Naši diplomanti ob zaključku izobraževalnega procesa pridobijo naziv diplomirani ekotehnolog. Poklic sicer še ni uvrščen v nacionalno poklicno kvalifikacijo, si pa trenutno prizadevamo za njegov vpis in registracijo. Naša želja je, da je naš diplomant čim prej po opravljeni diplomi »uporaben« v realnem sektorju. Torej, da se znajde na različnih tematikah in vsebinah v povezavi z okoljem, naj bo to v gospodarstvu, upravi, kmetijski dejavnosti in še kje drugje.
Ali se vključujete tudi v mednarodne izobraževalne tokove?
Še pred vpisom prve generacije študentov smo pridobili Erazmusovo listino, ki nam omogoča pojavljanje in sodelovanje v evropskem visokošolskem prostoru. Tako smo že prvo leto začeli pripravljalne obiske, na katerih smo dobili informacije, kako izmenjave študentov sploh potekajo in kako jih izvajati. Zdaj, ko bo prva generacija končala drugi letnik, se že pospešeno pripravljamo na prve mednarodne izmenjave. V tretjem letniku imamo v programu tri mesece praktičnega izobraževanja in seveda na koncu diplomsko delo. V tem času bo na izmenjavo v tujino odšlo že deset naših študentov, in sicer na Norveško, Portugalsko in Islandijo. Študenti lahko odidejo na študijsko izmenjavo, ki traja šest mesecev, ali pa na praktično izmenjavo, ki traja tri mesece.
Od teh obiskov pričakujemo kar nekaj pozitivnih rezultatov, predvsem diplomskih del, saj naj bi študenti te izmenjave izkoristili za prenos znanja in pripravo diplomskih nalog, ki bi jih večinoma pripravili že med svojim bivanjem v tujini.
Bi lahko izpostavili modul ali področje, za katerega bi lahko rekli, da strokovno profilira šolo?
Z vidika stroke je zagotovo naša največja prednost naša multidisciplinarnost in povezava okoljskih težav z drugimi sektorji. Okolje ni vezano samo na kemijo ali biologijo. Na izzive moramo gledati zelo kompleksno, holistično, zato pridejo v okoljskem izobraževanju v poštev tudi komunikacijske in novinarske veščine, pravne in ekonomske vsebine itd. Skratka, okolja ne moremo razmejiti od nobenega področja.
Energetski sektor, ki je zelo močan v našem okolju, je bil podlaga za ustanovitev Fakultete za energetiko, ki prav tako v Velenju (v okviru Univerze Maribor) deluje že dve leti. Z njihovimi strokovnjaki sodelujemo in so na naša predavanja povabljeni kot gostje iz prakse.
Povezujemo se tudi s strokovnjaki iz nacionalnih in regionalnih raziskovalnih institucij, kot sta na primer Kemijski inštitut Ljubljana in Biološki inštitut Jovana Hadžija. To sodelovanje je mogoče zaradi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki sofinancira raziskovalce in njihovo vključevanje v pedagoško delo in posredovanje znanja. Pripravljamo tudi mednarodno poletno šolo, na katero kot mentorje in predavatelje vabimo tudi strokovnjake iz prakse ter seveda naše profesorje in raziskovalce.
Katere okoljske vsebine so najbolj popularne med študenti?
Težko bi izpostavila določeno vsebino, lahko pa rečem, da so ne glede na predmet najbolj priljubljene terenske vaje. Ker poteka terensko delo že od prvega letnika, mislim, da smo študente nekako okužili z njim.
Navedli ste povezavo s prakso. Ali je gospodarstvo prepoznalo pozitivne učinke šole? S katerimi podjetji največ sodelujete?
Šola je pravzaprav nastala na pobudo gospodarstva v Savinjski statistični regiji. Nato so projekt podprle tudi nacionalne institucije. Da še zdaj uživamo to podporo, smo videli pred kratkim, ko smo pripravljali vlogo za akreditacijo magistrskega strokovnega programa z delovnim nazivom Ekotehnologije in trajnostni razvoj. Pridobljena pisma o podpori in sodelovanju nam potrjujejo, da smo še vedno na pravi poti oziroma da so rezultati, ki jih lahko pokažemo v tem kratkem času, dobri.
Pričakovanja gospodarstva so prav gotovo velika. Povezali smo se z vsemi večjimi podjetji v regiji. Kar nekaj naših predavateljev prihaja od tam. Pripravljamo srečanje, na katerem bi gospodarstvo predstavilo, katere so tiste vsebine, ki jih zanimajo, naši predavatelji in sodelavci pa bi predstavili svoja raziskovalna in pedagoška področja. Tako bomo poskušali najti stična področja in postaviti polja sodelovanja v prihodnosti.
Nameravamo izdajati zbornik, v katerem bomo predstavili diplomska dela, nastala na VŠVO, in bo nekakšna osebna izkaznica šole. Na spletni strani šole bomo postavili portal s potencialnimi interesi gospodarstva, obstaja pa že slovenska mreža za izmenjavo informacij o študijskih praksah, ki jo bomo prav tako izkoristili.
Kako daleč ste z magistrskim študijem? Razmišljate o ekonomskih in pravnih modulih v povezavi z okoljem?
Magistrski študij je mišljen kot nadgradnja prvostopenjskega študija. Ostajamo pri osnovnem konceptu modulov in možnosti izbire vsebin za študente. Druga stopnja bo imela tri module, na prvi stopnji so štirje. Že kmalu se je pokazalo, da moramo dodati predvsem pravne in ekonomske vsebine.
Kdaj bomo lahko začeli izvajati drugostopenjski program, še ne vemo, saj je trenutno situacija nekoliko negotova. Ob koncu leta 2009 je prenehal delovati Svet za visoko šolstvo, v postopku pa je oblikovanje Agencije za kakovost. Upamo, da se bo vse ugodno razrešilo do takrat, ko bodo prvi diplomanti VŠVO želeli nadaljevati študij na magistrski stopnji. Pripravljamo tudi merila za prehode iz drugih visokošolskih in univerzitetnih programov na našo šolo. Pogoji za prehode bodo objavljeni na naši internetni strani www.vsvo.si.
Kako rešujete problem študijskega gradiva? Srednje šole, ki uvajajo okoljske module, se srečujejo z velikimi težavami pri pridobivanju učnih vsebin, učbenikov in priročnikov.
Z našimi predavatelji in asistenti smo dogovorjeni, da študentom priskrbijo izročke predavanj 14 dni pred začetkom izvajanja predmeta. Ob začetku predavanj profesorji študente seznanijo tudi z dodatno priporočeno literaturo, ki jo nabavljamo za knjižnico. Imamo zelo dober interni študentski informacijski sistem, kjer predavatelji objavljajo svoja gradiva, ki so tako dostopna vsem študentom. Vsi predavatelji bodo pripravili tudi skripta oziroma učbenike, ki jih bo šola izdala v okviru svoje založniške dejavnosti. V zbirki z imenom Ekotehnologije in trajnostni razvoj pa bomo izdajali tudi znanstvene monografije naših sodelavcev.
Kje vidite vaše diplomante čez pet let? Bodo imeli dobre službe?
Naš cilj je, da študent v prvem letniku postane okoljsko ali pokrajinsko občutljiv, da začne zaznavati in opazovati. V drugem letniku gremo dlje, že ugotavljamo, merimo in se spoznavamo z monitoringom. V tretjem letniku pa naj bi bil študent sposoben zaznani problem v okolju evidentirati, zbrati podatke, jih obdelati in ga potem v nekem sinteznem poročilu, s samostojnim projektnim delom, predstaviti, kritično umestiti ter predlagati rešitev.
Med obiski v podjetjih vedno poudarjamo, da je njihova priložnost, da lahko študente, ki pridejo k njim na praktično usposabljanje, že zelo kmalu ocenijo in precenijo, ali bi lahko bili primerni sodelavci. Seveda upamo, da je to naš atribut. Mislim, da se bo prava slika pokazala naslednje leto, ko bo prva generacija naših študentov vpisala tretji letnik in v spomladanskem roku odšla na prakso. Če se bodo izkazali, najbrž tudi za službe ne bo težko. Sicer pa poskušamo študente spodbujati, da prakso in bodoče službe iščejo na zelo različnih področjih, ki jih zanimajo.
Koliko je šola prijazna okolju? Ali razmišljate o kakšnih investicijah v okoljske tehnologije, kot je npr. izraba deževnice ali postavitev solarne elektrarne na šoli?
Zelo redko uporabljamo papir, saj vse postopke s študenti vodimo prek računalniškega informacijskega sistema. Tudi indeksi so le v elektronski obliki. Normalno je, da ločujemo odpadke. Rabljene kartuše oddajamo organizaciji Rdeči noski, posebej zbiramo tudi rabljene baterije. Predvsem pa bi lahko izpostavila zelo dejaven študentski svet na naši šoli. Organizirali so dobrodelno zbiralno akcijo plastičnih zamaškov in starega papirja, ob dnevu Zemlje se vključijo v očiščevalne akcije, obeležijo svetovni dan voda, zdaj so pristopili k akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V okviru tedna naše šole so pripravili projekcijo Križnarjevega filma Darfur – vojna za vodo – in povabili dr. Petra Skoberneta, da je predaval o mitih Nature 2000. K ozaveščanju prispevamo tudi z organizacijo fotonatečajev in razstav z ekološkimi vsebinami.
Moram pa reči, da si šola še ne zasluži pozitivne ekoizkaznice. Na sedežu šole, kjer ima predavanja le prvi letnik, nimamo vgrajenih sodobnih tehnologij za zmanjšanje našega ogljikovega odtisa. Skušamo pa biti čim varčnejši v vseh pogledih. Drugi letnik gostuje na Medpodjetniškem izobraževalnem centru, kjer je dosti demonstracijskih okoljskih tehnologij. Položen je že temeljni kamen za novo stavbo Gaudeamus, kjer naj bi našla svoje domovanje tudi naša šola. Upamo, da bodo snovalci zgradbe razmišljali o nizkoogljični ali celo energijsko pozitivni stavbi.
