| Fakulteta za znanosti o okolju | | Aleš Sorta | |
| Novogoriški mestni svet je končno potrdil lokacijo za izgradnjo kampusa. Je cilj Fakultete za znanost o okolju bližji? Povezanost pedagoškega in raziskovalnega dela, ugodno razmerje med številom študentov in profesorjev, poudarek na projektnem delu, močna identifikacija študentov in profesorjev z ustanovo ter mednarodna vpetost so glavne značilnosti oziroma primerjalne prednosti, ki jih pri Fakulteti za znanosti o okolju izpostavlja njena dekanja, prof. dr. Polonca Trebše. Kako se Fakulteta za znanosti o okolju kot del Univerze v Novi Gorici sooča s študijskimi in družbenimi izzivi še posebej zdaj, ko je besedna ogretost za okolje čedalje večja, rane v okolju pa vse globlje? Novogoriška fakulteta ima za seboj že petnajst let, a je s programi in prostori razpršena na več strani. |
|
Izkušenj zagotovo ni več malo, saj ste utirali poti okoljskemu izobraževanju v Sloveniji.
Fakulteta za znanosti o okolju je bila ustanovljena leta 1995 kot samostojni visokošolski zavod. Tedaj smo izvajali le podiplomski študijski program Znanosti o okolju. Z novimi dodiplomskimi in podiplomskimi programi se je postopoma razvila v Politehniko, pred štirimi leti pa smo pridobili status univerze. Z izvajanjem univerzitetnega študijskega programa Okolje smo pričeli v letu 2000, nato smo ga prenovili v dvostopenjski bolonjski študijski program Okolje 1. stopnja in Okolje 2. stopnja. Nepogrešljivi del našega študijskega programa je razvejana raziskovalna dejavnost na področju okolja: od razvoja novih analitskih metod in materialov, razgradnje onesnažil do ekotoksikoloških raziskav, ki se izvajajo v okviru Laboratorija za raziskave v okolju. Slednji pomeni zelo močno podporo delovanju naše fakultete. Na Univerzi v Novi Gorici smo vsi udeleženci v pedagoškem procesu v prvi vrsti raziskovalci. Raziskovanje predstavlja vsaj 50 odstotkov našega delokroga. Študentom tako poskušamo ažurno posredovati najnovejše izsledke – ne le naših – raziskovalnih projektov in s tem nadgraditi njihove teoretične temelje.
Kakšen je torej profil diplomanta Fakultete za znanosti o okolju oziroma s katerimi znanji začne prakso?
Naša usmeritev je jasna: interdisciplinarnost, delo v majhnih skupinah, individualni pristop. Tudi zato smo se odločili, da je vpisna meja za prvo stopnjo bolonjskega programa 40 študentov. Na ta način najbolje funkcioniramo in izpolnjujemo zastavljene cilje študentje, profesorji in fakulteta kot celota. Okolje je pomembna tema, ki zahteva poglobljena znanja temeljnih naravoslovnih predmetov, matematike, fizike, kemije in biologije. Predmeti z okoljskimi vsebinami, kot so hidrologija, meteorologija in geologija, predstavljajo ustrezno nadgradnjo, pri čemer ne zanemarjamo družboslovnih vidikov, kot so ekonomski, sociološki in komunikološki. Slednji so prisotni v skupinskem projektu, ki smo ga v študijski program vpeljali po zgledu danske univerze Roskilde in je del našega predmetnika od prvega letnika naprej. V njem študentje pod mentorstvom strokovnjaka za določeno področje rešujejo konkreten okoljski problem, pri čemer se v treh letih naučijo analize ustrezne literature, kritičnega razmišljanja, uporabe metodologije, postavitve hipotez in določitve cilja, hkrati pa tudi raziskovalnega dela in dela v skupini. Ugotovitve z ustreznimi dogovori in zapiski s tedenskih sestankov morajo študentje predstaviti ob koncu vsakega semestra. Poročila posredujejo v angleščini, saj želimo ob skupinskem delu in posamični odgovornosti razvijati tudi komunikacijske veščine v jeziku, ki je uporaben v evropskih ustanovah in podjetjih.
Ne ekolog, pač pa diplomirani okoljski tehnolog
Kje lahko torej vaši diplomanti najdejo zaposlitev?
Različno, od komunalnih služb do industrijskih proizvodenj, ki morajo zagotavljati okolju prijazne tehnologije in ustrezno ravnanje z odpadki. Po univerzitetnem programu Okolje so naši diplomanti dobili naziv ekolog, s čimer nismo bili v celoti zadovoljni. Diplomiran okoljski tehnolog, ki ga bodo pridobili po koncu bolonjskega programa 1. stopnje, je ustreznejši, saj zajema širši spekter pridobljenih znanj v času študija. Za delodajalce je namreč pomembno, da v poplavi različnih poklicev in programov prepoznajo ustrezni profil delojemalca z ustreznim delokrogom, znanjem in kompetencami. Sicer pa deluje na Univerzi v sklopu Študentske pisarne karierni center, kjer našim študentom posredujemo podatke o potencialnih prostih delovnih mestih, sami pa tudi spremljamo njihovo zaposljivost. Večina se jih razprši po Sloveniji, peščica pa je našla delo v tujini, v Italiji, Angliji, na Nizozemskem in celo v Avstraliji.
Problem namestitev bo rešil kampus
Kako pa je poskrbljeno za študijske in nastanitvene kapacitete na vaši fakulteti? Članice novogoriške univerze ste precej razpršene tudi po zamejstvu. Kdaj naj bi zrasel predvideni kampus?
Zadeve okrog kampusa se vendarle premikajo. Idejni projekt je znan, lokacija ob Kornu, ki jo je pred kratkim potrdil novogoriški mestni svet, tudi. Letos naj bi začeli z odkupom zemljišč in s pridobivanjem dovoljenj. Časovni rok izgradnje težko opredelim. Želje so namreč eno, realnost nekaj drugega. Vem pa, da bi s kampusom uresničili naše temeljne vizije: obsegal bi predavalnice, raziskovalne enote, knjižnico in študentski dom. Vse na enem mestu. Ob univerzi bi se namreč razvijali tudi centri odličnosti s podjetništvom, torej centri, v katerih naj bi se znanje najprej generiralo in se nato s sodelujočimi partnerji ustrezno razvijalo tudi v industrijskem merilu. Želimo si namreč izpeljati čim več aplikativnih raziskav na različnih segmentih okolja. Drugače pa se ne pritožujemo nad aktualnimi, upajmo, začasnimi rešitvami. Naša fakulteta ima sedež v Rožni dolini, streljaj od mejne črte, študijski program pa že četrto leto izvajamo v italijanski Gorici. Tam smo najeli prikupne in predvsem funkcionalne prostore z laboratoriji in računalniško učilnico. Fakulteta ima v najemu študentski dom Presta, načrtujemo pa tudi povečanje kapacitet v obnovljenem železničarskem domu. K reševanju problematike namestitev je pristopilo tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport, ki bo v prihodnjih letih zgradilo študentski dom. Možnost namestitve se odpira še v dijaških domovih, tako v Novi Gorici kot v sosednji Gorici, nekateri študentje pa se odločijo tudi za najem zasebnih stanovanj.
Ponašate se s številnimi raziskovalnimi dosežki in priznanji, dejavni ste v okoljevarstvenih projektih. Kakšno pa je sodelovanje z gospodarstvom?
Razvijamo tako temeljne kot tudi aplikativne raziskave, ki potekajo v sklopu Laboratorija za raziskave v okolju. Naročniki oziroma finančni podporniki projektov so različni, od gospodarskih subjektov do državnih ministrstev. Posledično je tudi povpraševanje raznovrstno. Od industrijskih projektov bi izpostavila projekt razvoja biosenzorjev za odkrivanje pesticidov v hrani, pomemben pa je tudi aplikativni projekt razvoja mobilne enote za pripravo pitne vode v izrednih razmerah. Za razne naročnike pripravljamo študije ugotavljanja stanja oziroma onesnaženosti okolja. Od mednarodnih projektov naj opozorim na naše sodelovanje v čezmejni komisiji za ugotavljanje onesnaženosti okolja na Goriškem, ki jo je financirala italijanska Pokrajina Gorica. Hkrati izpostavljam tudi projekt postavitve skupnega informacijskega sistema o učinkovitosti ukrepov za izboljšanje okolja, v okviru katerega so poleg Univerze v Novi Gorici sodelovali še Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica, Univerza v Trstu, Mestna občina Nova Gorica, Agencija za kontrolo in nadzor nad okoljem za območje Furlanije Julijske krajine ter videmska univerza. Vrhunsko znanje potrjujejo državna priznanja sodelavcev univerze in fakultete, kot so Zoisove nagrade in priznanja ali nagrada primorski um. Zelo dejavni so tudi študentje programa Okolje, ki so organizirani v društvu Ecovitae.
Kakšne so perspektive fakultete?
Okolje bo vselej aktualno. V recesijskih ali konjunkturnih obdobjih. Pričakujemo, da naši študentje ne razmišljajo parcialno le kot kemiki, biologi, geologi, ekonomisti ali pravniki, ampak integralno. Vsa potrebna znanja je treba z racionalnim razmišljanjem usvojiti in med seboj povezati v celoto ter stališča na strokovno nesporen način zagovarjati v praksi. Le tako bomo nekaj premaknili, spremenili in ustvarili boljše okolje, za katerim vsi stremimo.
