Krožno gospodarjenje z e-napravami
V sredo, 22. marca 2023, na svetovni dan voda, je družba ZEOS, d.o.o., v Mariboru v prostorih IZUM-a organizirala strokovno konferenco z naslovom E-naprave – prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Na dogodku so povezali različne deležnike krožnega gospodarstva, si izmenjali izkušnje in iskali rešitve na področju elektronike. Konferenca je potekala v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom Še sem uporaben, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Evropske komisije.
Ciljno usmerjeni in obvezujoči ukrepi
V prvem delu konference so govorci predstavili pomembne vsebine, ki so bile iztočnica za diskusijo v okrogli mizi. Direktor družbe ZEOS, d.o.o., Emil Šehić, je izpostavil: »Koncept krožnega gospodarstva zajema več kot le ponovno uporabo. V prvi vrsti se moramo vprašati o smiselnosti naših nakupov ter se odločati tudi za servisiranje in souporabo. Ključno je tudi ustrezno konstruiranje proizvodov, da bodo ti čim dlje uporabni. Za doseganje zastavljenih ciljev uvajanja načel krožnega gospodarstva bi morali biti ukrepi bolj ciljno usmerjeni in obvezujoči.«
Ustanoviteljica in direktorica Circular Change ter sopredsedujoča v European Circular Economy Stakeholder Platform-i Ladeja Godina Košir je predstavila širši pogled na področju krožnega gospodarstva in izpostavila: »Kako dolgo bomo še menjavali naše mobilne telefone v povprečju vsakih 18 mesecev? Bliža se čas, ko se računica ne bo izšla – niti za proizvajalca, niti za uporabnika. Z upoštevanjem načel krožnega gospodarstva lahko oblikujemo nove poslovne modele – dobre za posel in dobre za planet (katerega prebivalci si želimo ostati tudi ljudje).«
Pričakovana visoka stopnja zanesljivosti izdelka
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije je Boštjan Okorn, vodja testiranja, predstavil, kako so potrošniki zaščiteni pri nakupu rabljene električne in elektronske opreme, in rezultate ankete na področju servisiranja: »Potrošniku je še bolj kot popravljivost izdelka pomembna njegova zanesljivost – da se torej izdelek čim dlje sploh ne pokvari. Visoka stopnja zanesljivosti je pomembna tudi ob nakupu rabljenega aparata, kjer bi ob občutno ugodnejši ceni prišlo do izraza tudi danes redko dosegljivo uradno potrdilo o stanju aparata in zagotovilo o dobavljivosti rezervnih delov, skupaj z dovolj dolgo garancijo. Le tako bomo lahko ustrezno vzpostavili razširjen trg rabljenih aparatov. No, ko pa se okvara že zgodi, se potrošnik, glede na izsledke raziskave, za popravilo lažje odloči ob konkretni informaciji o strošku, če le strošek ni prevelik in aparat ne prestar.«
Ponovna uporaba in servisiranje
Na okrogli mizi »Kakšni so izzivi in kako se z njimi soočiti?« so govorci diskutirali o dveh pomembnih temah na področju elektronike: ponovni uporabi in servisiranju aparatov. Moderatorka okrogle mize, Antonija Božič Cerar iz Gospodarske zbornice Slovenije, direktorica Službe za varstvo okolja, je izpostavila: »Tehnologije dvojnega zelenega prehoda so odvisne od razpoložljivosti kritičnih in strateških surovin, ki jih Evropi primanjkuje. Čeprav je lahko en vir tovrstnih surovin odpadna električna oprema, bomo morali razmišljati tudi o boljši izrabi in izkoristku že uporabljenih surovin in vgrajenih komponent v aparatih in opremi, ki so v uporabi, z izboljšanjem pogojev za njihova popravila, nadgrajevanjem funkcij za podaljšanje njihove uporabnosti.«
»Ključni izzivi na področju krožnega gospodarstva elektronskih odpadkov so po mojem mnenju omejena dostopnost virov, zapletenost njihove sestave, visoki stroški popravila in nadgradnje ter pomanjkanje ozaveščenosti. V nekaterih primerih lahko stroški popravila izdelkov presegajo stroške nakupa novega izdelka. To lahko odvrača potrošnike od ponovne uporabe in spodbuja k nakupu novih izdelkov,« je na okrogli mizi povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe.
Dr. Aleš Mihelič, vodja predrazvoja pralnih in sušilnih strojev in vodja projektov pri Gorenje, d.o.o., je povedal: »Pri zagotavljanju rezervnih delov je dober poslovni model, kjer bi proizvajalci za določen trg po naročilu pri shemi za e-odpadke naročili določeno število rezervnih delov iz rabljenih aparatov, ki bi šli lahko v ponovno uporabo, namesto v reciklažo.« In dodal: »S storitvenimi poslovnimi modeli (npr. najem pralnega stroja) se danes lahko več zasluži kot s samo prodajo. Ko smo naredili primerjavo med severnimi in južnimi državami Evrope, se je na naše presenečenje izkazalo, da je Slovenija bolj naklonjena tem modelom in bolj eko ozaveščena, morda celo bolj kot Skandinavija, saj odigra pomembno vlogo to, koliko so ljudje pripravljeni sprejeti nove tehnologije, kar v Sloveniji smo.«
Grega Vrhovnik, tehnični direktor pri podjetju Avtera, d.o.o. je poudaril: »Strošek enega tiskalnika 30 let nazaj bi presegel povprečni mesečni dohodek, danes jih verjetno lahko kupiš več. Servisiranje v nekih primerih ekonomsko ni smiselno. Če nov izdelek stane 50 evrov, se ti ga ne splača popraviti, saj je z matematiko konec že ko boš izdelek naložil in peljal na servis, kjer serviser zaračuna za diagnostiko 30 evrov. Cenejši izdelki ne morejo imeti dolge življenjske dobe in pri tem je ključna stvar, ali bomo toliko ozaveščeni, da bomo začeli kupovati bolj kvalitetne izdelke, ki so nekajkrat dražji, ali pa nas bo nekdo moral k temu prisiliti.«
Borut Udovč, vodja operative pri Etis d.o.o., je povedal: »Ogromno pokvarjenih aparatov ima le majhno napako. Ljudje pa ne popravljajo, ker enostavno nimajo časa, volje in jim to predstavlja samo strošek, rešitev pa vidijo v tem, da kupijo nov stroj, katerega jim enostavno dostavijo in priklopijo.« Jernej Križman, vodja servisa pri Etis d.o.o., je izrazil skrb nad servisom v prihodnosti: »Serviserjev primanjkuje, na drugi strani pa so se aparati zelo spremenili in težavo vidim v tem, kako bomo popravljali to, kar je danes na tržišču.«
Dobre prakse
V drugem delu konference so bili predstavljeni nekateri primeri dobrih praks na področju krožnega delovanja z elektroniko iz Evrope in Slovenije. Iz Avstrije je Katharina Lenz predstavila podjetje Demontage- und Recycling-Zentrum. Podjetje se ukvarja z recikliranjem, ponovno uporabo in predelavo rabljenih elektronskih naprav. Elizabeth O’Reilly iz Irske je predstavila WEEE Ireland, vodilno irsko shemo in neprofitno organizacijo za okoljsko ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo in odpadnimi baterijami. Lotili so se zanimivega projekta na področju usposabljanja pripravnikov za kakovostno zaposlitev in poklicno kariero pri vzdrževanju, popravilu in ponovni uporabi bele tehnike. TOURNEVIE, belgijsko knjižnico orodij, je predstavil njen soustanovitelj Olivier Beys, kjer v zameno za majhno letno članarino uporabniki dobijo neomejen dostop do široke palete kakovostnih orodij. Poleg tega imajo vsi člani v sklopu knjižnice na voljo fizično delavnico, izobraževanja, lokalni les in druge uporabne storitve.
Jaka Kranjc, strokovni vodja iz Ekologov brez meja, je zaključil dogodek s predstavitvami primerov dobrih praks v Sloveniji. Izpostavil je tudi digitalno onesnaževanje, ki ga povzroča recimo nezaželena e-pošta, kar posledično vpliva na porabo energije in izpustov: »Naša raba e-naprav pogosto ni zelo smotrna. Digitalno v osnovi ne obstaja brez fizične komponente. Čistega digitalnega ni in s tem so povezani vsi nevidni vplivi. Zelo smo neučinkoviti pri izkoriščanju tehnologije, vsak dan pošljemo okrog 300 milijard sporočil, polovica od tega je nezaželene pošte. Izkoriščamo ogromno infrastrukture za stvari, ki jih nihče noče.«
Dogodek je direktor ZEOS-a sklenil z mislijo, da je sedaj pravi trenutek, da lahko proaktivno sodelujemo z zakonodajalci, saj lahko vse ugotovitve z dogodka in tudi sicer z aktivnostmi vseh sodelujočih organizacij vključimo v pripravo zakonodaje na področju popravil in ponovne uporabe, saj jo bo tudi zato enostavneje implementirati v praksi. V sklopu dogodka je zunaj na ploščadi potekal tudi 2. festival ponovne uporabe v organizaciji Društva Ekologi brez meja (v sklopu projekta Communities go circular) in družbe ZEOS, d.o.o., ki je v ospredje postavil zero waste način življenja.
