Stroka različno o trajnostni embalaži – EOL 71-72

Predsednik Svetovne organizacije za embalažo (WPO) Thomas L. Schneider je na letošnjem splitskem strokovnem kongresu govoril o vplivu embalaže na celotno družbo in izpostavil nekatera bistvena aktualna področja: trende oblikovanja fleksibilne embalaže, rast sektorja fleksibilne embalaže na azijskem trgu, varčevanje z energijo v povezavi z embalažnimi materiali, uporabo inovativnih organskih materialov, zaščito izdelka v dobavni verigi, vlogo testiranja izdelka pred odpremo, razvoj tehnologij, ki omogočajo varnejšo hrano, metode sledenja, trajnost s poslovnega vidika, cilje najpomembnejših multinacionalnih proizvajalcev embalažnih izdelkov ter vpliv različnih kultur in izobraževanja pri oblikovanju prihodnosti embalažnega sektorja in doseganju uspeha. Izpostavil je tudi nekatere globalne trende embalažne industrije: »Kot člani Svetovne organizacije za embalažo živimo v razburljivem obdobju, ko je embalaža postala strateško poslovno in družbeno orodje. Embalaža na celotno družbo vpliva na različne načine in z različnimi elementi (prenos družbenih norm in navad, trajnostni razvoj, novi materiali in tehnologija, energetska učinkovitost, regionalni predpisi, odpiranje tržnih kanalov, varnost izdelkov, zaščita izdelka skozi dobavno verigo, vpliv na gospodarsko moč in rast idr.).
To je rezultat raznolikosti embalaže in vpliva, ki ga ima na naše vsakdanje življenje v različnih kulturah. Ta raznolikost je povezana z glavnim ciljem organizacije, ki išče rešitve, kako z boljšo embalažo povečati kakovost življenja ljudi različnih kultur. Prav tako je s približno 50 državami v celotnem razvojnem spektru raznolika tudi sama WPO, saj vključuje tako visoko razvite evropske države (Ameriko, predele Azije, Avstralije in Oceanije) kot tudi tiste države, ki se svoj embalažni razvoj še trudijo doseči (Gana, Nigerija, Tanzanija, Argentina, Čile, Indija, Šrilanka, Bangladeš idr.). V letu 2011 je tonaža za svetovni potrošniški trg fleksibilne embalaže znašala 18,1 milijona ton, do leta 2016 pa naj bi dosegla 22,5 milijona ton, kar je 24-odstotna rast v petih letih. Najhitreje rastoči trg fleksibilne embalaže je azijski trg (z napovedano 7,9-odstotno letno rastjo v letih 2011–2016); Indija in Kitajska predstavljata skupaj kar 44 odstotkov vse svetovne potrošnje fleksibilne embalaže v predvidenem obdobju.
Tisto, kar je pri embalažnem razvoju najbolj pomembno, na eni strani vključuje posamezne tehnologije pakiranja, na drugi strani pa različne načine in področja, kamor posamezne države usmerjajo potrebna znanja. Vemo, da imajo posamezna vprašanja s področja trajnosti običajno več odgovorov, zlasti na področjih varnosti živil, ustreznosti zakonskih predpisov in zmanjševanja količin odpadkov. Bistveno je spoznanje, da vsaka država omenjene problematike obravnava v kontekstu s svojo lastno kulturo, in to je pravzaprav tudi bistvo naše organizacije. WPO vsaj dvakrat letno združi izjemno raznolike kulture, ki se ena od druge učijo, kako izboljšati embalažo za svoje ljudi. Gre za pomembno priložnost stalnega pridobivanja in dinamično izmenjavo izkušenj.«
In kaj pojem boljše, trajnostne embalaže dejansko pomeni? T. L. Schneider odgovarja: »Nobena embalaža ni sama po sebi trajnostna. Lahko so samo bolj ali manj trajnostni načini proizvodnje določenega izdelka. Z vidika WPO »boljša« embalaža pomeni razvoj embalaže, ki zagotavlja svežo in bolj hranljivo hrano, varnost izdelkov (zlasti zdravil) ter izdelke, ki v potrošnikove roke prispejo nepoškodovani in ustrezni za uporabo. Kaj pomeni razvoj embalaže na trajnostni način? V zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih se je zgodil pomemben embalažni premik – sprva je bila embalaža zapostavljena in v snovanju izdelkov drugotnega pomena, danes pa predstavlja ključno strateško orodje za zagotavljanje varnosti izdelka od začetne do končne točke. Učinkovitost embalaž in z njimi povezani stroški so za večino podjetij postali pomemben element v izkazu njihovega poslovnega izida. Ta okoliščina je hkrati dober znak tako za WPO kot za celotno pakirno industrijo in posamezne embalažne trge, saj z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem lahko diktira boljše plače in znotraj podjetij zagotovi višji status embalažnega področja, hkrati pa vzpostavlja dragocene družbene razlike.«

Z optimizacijo embalaže do trajnosti

O obremenjevanju okolja z odpadno embalažo in ukrepih, ki jih je industrija v preteklih letih na tem področju že izvedla, je govoril finski strokovnjak Roger Bagge. Tovrstni pristopi vključujejo zniževanje teže embalaž in pravilno količinsko odmerjanje, predvsem embalirane hrane. »Zelenim nevladnim organizacijam in javnosti embalaža predstavlja zlasti breme za okolje. V zadnjih 20 letih je embalažna industrija z raztegljivimi embalažnimi materiali (folijami) in adaptacijo novih tehnologij uspešno razvila okoljsko učinkovitejšo embalažo. Gre za optimizacijo embalaže preko celotne dobavne verige, vključno s sekundarno in terciarno embalažo. Obsežna okoljska prizadevanja so danes pomemben del proizvodnje vseh vrst izdelkov, predvsem živil. Nedavne študije so pokazale, da embalaža predstavlja le del celotne okoljske obremenitve kateregakoli sistema proizvodnje izdelkov. Embalaža ohranja izdelke in s tem tudi okolje ter omogoča distribucijo hrane po vsem svetu, kar pomembno prispeva k trajnosti.« Johannes Bergmair iz avstrijskega embalažnega inštituta OFI je pojasnil tehnike testiranja embalaž in njihov pomen za zagotavljanje varne hrane: »Kar dve tretjini vsega embalažnega materiala se porabi za pakiranje hrane, zato je potrebno posebno pozornost posvečati kakovosti embalažnih materialov v živilski industriji.
Še posebej pereč problem in predmet številnih raziskav je interakcija med embalažnimi materiali in živili. Poudarek je na vse večjih in spreminjajočih se zahtevah na področju varnosti hrane, oblikovanja embalaže in materialov ter ustreznih postopkov preizkušanja (testov prehajanja embalažnih sestavin v živila).« Nemški strokovnjak Atle Flom iz podjetja Kobusch se sprašuje, kako lahko k zmanjšanju odpadkov živilskih proizvodov prispeva fleksibilna embalaža: »Ocenjuje se, da je v EU letno zavrženih 179 kg hrane na prebivalca, splošno znano pa je, da zavržemo kar tretjino kupljene hrane. Delni razlog tiči v tem, da embalaža pogosto ni optimizirana za določene pakirane izdelke in vzorce potrošnje oziroma načine porabe proizvoda. Da je embalaža v resnici trajnostna, mora biti celostno zasnovana tako, da se optimizirajo skupni okoljski učinki. Izdelana mora biti iz trajnostnih, čim bolj naravnih materialov, zasnovana tako, da je učinkovita in varna skozi celoten življenjski cikel. Izpolnjevati mora tržna merila in biti stroškovno učinkovita, ustrezati mora potrošnikovim zahtevam in pričakovanjem, po uporabi pa mora biti pravilno in odgovorno odložena ali uporabljena.«

Trije stebri trajnostnega razvoja

Daniel A. Abramowicz iz ameriškega podjetja Crown Holdings (Crown Packaging Technology) pa je predstavil širši ekonomski, družbeni in okoljski vidik oblikovanja embalaže: »Trajnostno oblikovanje embalaže pogosto bazira na zgolj eni razsežnosti trajnostnega razvoja, to je ustvarjanje okoljske koristi (zlasti zmanjšanje ogljičnega odtisa), medtem ko zanemarja druge vidike in zahteve trajnostne embalaže.« D. A. Abramowicz zato v svojih prizadevanjih raziskuje, kako ustvariti učinkovito in trajnostno rešitev, ki bi vključevala vse tri razsežnosti trajnosti: okoljsko, gospodarsko in socialno. Na kongresu je pojasnil, kako lahko embalaža blagovnim znamkam in izdelkom zmanjša okoljski odtis in kako z lastno diferenciacijo in lastnostmi, ki na prodajni polici predstavljajo dodano vrednost, omogoča gospodarski uspeh ter izpolnjuje socialne potrebe potrošnikov. Podobno izpostavlja tudi Günter Lubitz iz švicarskega podjetja Vetropack, ki je na kongresu predstavil nove tehnologije predelave stekla: »Skupina Vetropack se zavzema za tristebrni model trajnostnega razvoja, ki vključuje ekonomsko, socialno in okoljsko odgovornost. Zato boljša energetska učinkovitost ter lažja in robustnejša steklena embalaža predstavljata temelj našega modela. Poraba energije za taljenje se lahko z novo tehnologijo predgrevanja surovin in odpadnega stekla drastično zmanjša. Drugi revolucionarni postopek je postopek kaljenja steklene embalaže, ki omogoča zmanjšanje teže steklene embalaže in znatno povečanje njene odpornosti pred razbitjem in temperaturnimi spremembami, hkrati pa ohranja enake zmogljivosti za polnjenje embalaže. Enake ostajajo tudi možnosti recikliranja, saj je kaljeno steklo mogoče reciklirati enako kot običajno stekleno embalažo. Obe tehnologiji predstavljata naložbo v prihodnost, ki je koristna tako za proizvajalce in živilsko industrijo kot seveda tudi za potrošnike.«

Najboljše embalaže na Balkanu

Tihana Lešić iz podjetja Tectus, d. o. o., je predstavila projekta REGPAK in CROPAK ter letošnje dobitnike nagrad: »Inštitut za embalažo in tiskarstvo (IAT), podjetje Tectus, d. o. o., in strokovni časopis Ambalaža/REGprint iz Zagreba so letos že tretje leto zapored organizirali podelitev nagrad za najboljšo embalažo na regionalnem trgu REGPAK (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija). REGPAK je bil ustanovljen leta 2010 na izkušnjah in temeljih natečaja CROPAK, ki že devet let izbira najboljšo embalažo na hrvaškem trgu. Ker je IAT tudi član Svetovne organizacije za embalažo, se lahko zmagovalne embalaže na REGPAK neposredno nominirajo tudi za WorldStar, prestižni natečaj za najboljšo embalažo na svetu, ki ga WPO izvaja že od leta 1970. Nagrado CROPAK leta 2102 za skupno najbolje ocenjeno embalažo je prejela povratna steklenica Ožujskega piva (0,33 l), nagrado REGPAK za najboljšo embalažo na regijskem trgu pa serija izdelka Bakina tajna proizvajalcev embalaže Vetropack, d. d., in Promedia, d. o. o. Kot nominiranci za nagrado REGPAK so bili prijavljeni tudi trije slovenski predstavniki (Ambrosia design studio d.o.o., ki je oblikovalo embalažo za olje serij Solia, ter Embalažno grafično podjetje d.d. in Gorenjski tisk d.d., ki sta proizvedla embalažo za kremo serije Sattwa), vendar Slovenija na dogodku ni bila neposredno udeležena oziroma ni bila nosilec prijave. Kot slovenski predstavnik žirije je na letošnji natečaj bila povabljena Nina Bavčer, direktorica podjetja Arsenal Design d.o.o., ki je pojasnila omenjeno problematiko: »Opaziti je, da ni potrebne sinergije med slovenskimi oblikovalci, naročniki in embalažnimi podjetji, saj se ne pojavljajo skupaj in premalo sodelujejo. Pojavlja se torej to, da oblikovalci delajo za tuje naročnike ali pa naša embalažna podjetja proizvajajo za tuje naročnike.«

V Sloveniji premalo zanimanja za REGPAK

Nina Bavčer, direktorica podjetja Arsenal Design d.o.o.

Nina Bavčer je pojasnila tudi, zakaj kljub povabilu potem do udeležbe na dogodku ni bila upravičena: »Članica te žirije sem šele dve leti. Pravila ocenjevanja so se glede na lansko leto spremenila, vendar v osnovi potekajo tako, da selektor vsake države iz območja bivše Jugoslavije predlaga izdelke s področja oblikovanja embalaže (tako industrijskega kot grafičnega) v svoji državi. Selektor predloge pošlje organizatorjem REGPAKA, ki osebno kontaktirajo oblikovalce oziroma podjetja. Letos je žiriranje potekalo tako, da sem ponovno izbrala nekaj izdelkov iz Slovenije, poslala kontakte v REGPAK ter obvestila tudi oblikovalce in podjetja. Ker se nihče izmed njih ni prijavil na tekmovanje, so me iz REGPAKA obvestili, da zaradi tega ne morem sodelovati pri ocenjevanju in hkrati tudi pri vseh preostalih dogodkih (bila sem vabljena, a na lastne stroške). Natečaj REGPAK ima sicer zelo dobre temelje, da se razvije kot pomemben letni dogodek na področju embalaže po celotni regiji ter izobražuje, osvešča in povezuje vse, ki so kakorkoli udeleženi v embalažnem procesu. Vendar menim, da bi morali narediti več na obveščanju ciljne javnosti, enakovredno obravnavati vse države in selektorje (ne glede na število prijavljenih ali uvrščenih v ožje izbore) in nas bolj vključiti v celoten proces – od postavljanja pravil natečaja, stroškov, obveščanja in informiranja idr.« Na vprašanje, v čem vidi največjo pomanjkljivost natečajev CROPAK in REGPAK ter kaj je glavni razlog, da se Slovenija oziroma slovenski izdelki na tekmovanje ne prijavljajo in ne dosegajo uspehov, pa Nina Bavčer odgovarja: »Težava, ki sem jo osebno občutila v sodelovanju z REGPAKOM, je ta, da sem bila premalo vključena v sam proces – nisem bila tisti »naslov«, ki bi lahko naše potencialne natečajnike informiral o vseh pravilih, temveč le nek posrednik, povezovalec. Največja težava, ki se pojavlja v Sloveniji, je po mojem mnenju premajhna (če je sploh) prepoznavnost REGPAKA. Na izjavo za medije, ki sem jo posredovala v vse večje slovenske tiskane medije, se je odzval le redkokdo. Edina povratna informacija, ki sem jo prejela od oblikovalca, katerega izdelek je prijavilo podjetje iz druge države in torej ni sodelovalo v imenu Slovenije, je bila, da je prijavnina zanj osebno previsoka (naj bi bila okoli 400 evrov), ter da naj bi Hrvati kot organizatorji preferirali svoje izdelke. Glede na lanski način ocenjevanja mislim, da do preferiranja določenih držav ne more priti, saj član žirije ne more glasovati za svojo državo. Druga težava je nezanimanje naših oblikovalcev oziroma podjetij za ta izbor. V obeh letih so na moja obvestila o selekciji njihovih izdelkov odgovorili le trije – večinoma so želeli dodatne informacije, ki pa jih nisem imela in so jih lahko dobili le neposredno od REGPAKA. Poleg tega se je pojavljala dilema, kdo bo izdelek prijavil (oblikovalec, lastnik blagovne znamke ali podjetje, ki izdeluje izdelek). Sicer pa lahko rečem glede na letošnjega zmagovalca iz Srbije, da ima Slovenija mnogo izdelkov, na katere je lahko ponosna, in bi zlahka posegala tudi po najvišjih mestih – če bi le bilo zanimanje.

Natečaj WorldStar

Eden izmed večjih dogodkov Svetovne organizacije za embalažo, ki velja za najvišjo mednarodno priznano nagrado za embalažo, spodbuja razvoj ter napredek na področju tehnologije in oblikovanja embalaž ter zvišuje mednarodne embalažne standarde, je (na globalni ravni) natečaj WorldStar. Natečaj je namenjen le tistim embalažam, ki že imajo priznanje na nacionalnih ali regionalnih tekmovanjih in ki jih nato strokovna žirija primerja s podobnimi embalažami (iste kategorije) z vsega sveta. Letos je natečaj prejel 243 vlog iz 32 držav (Slovenija ni bila udeležena). Žirija, ki so jo sestavljali predstavniki 23 držav WPO in predstavnik mednarodne organizacije IPPO (International Packaging Press Organisation), je na srečanju v Veliki Britaniji novembra 2011 razglasila 137 zmagovalnih izdelkov, ki so z vidika izvedbe ali inovacije v primerjavi z drugimi embalažami iste kategorije izdelkov najboljši v svojem razredu in na tržišču. WorldStar nagrade so razdeljene v sedem kategorij: pijača, hrana, elektronika, zdravje in lepota, gospodinjstvo, medicinski in farmacevtski izdelki ter drugo. Hrvaški predstavniki so prejeli tri nagrade: podjetje Istragrafika, d. d., za embalažno rešitev Black&Wine (v kategoriji pijač), podjetje TDR, d. d., za izdelek Ronhill Unlimited (v kategoriji drugo) in podjetje Hand design studio, d. o. o., za projekt Hand made for you (v kategoriji hrane).

Postavljeni novi standardi

Drena Milijević, direktorica hrvaškega Inštituta za embalažo in tiskarstvo (IAT), organizatorja letošnjih Svetovnih dnevov embalaže, je dogodek takole komentirala: »Na naš modri Jadran je bil pripeljan ves embalažni svet. Skoraj 250 udeležencev iz 37 držav je v šestih dneh na formalnih in neformalnih srečanjih predstavilo trende in perspektive v embalažni industriji na globalni ravni ter izmenjalo poslovne izkušnje. Cilj inštituta je potrditi, da strokovni pristop ter skrbno in vztrajno delo odpirajo vse meje.

Viri dostopni na spletnih straneh
http://www.festacropak.hr/
http://www.ambalaza.hr/
http://www.worldpackaging.org/