Trajnostna preobrazba Cinkarne Celje | Promocija |
 
Cinkarna Celje letos praznuje 145 letnico svojega delovanja. V tem času se je marsikaj spremenilo, tudi odnos do okoljskih problematik, ki jim v Cinkarni namenjajo veliko pozornosti. Odpadke pri proizvodnji, kot sta bela in rdeča sadra, uporabljajo kot stranske produkte, uvajajo najboljše razpoložljive tehnologije, zmanjšujejo porabo energije, lokacija v Mozirju je vključena v shemo EMAS, aktivno izvajajo odpravo tveganja starih bremen na aktualnih lokacijah proizvodnje, proizvajajo celo ultrafine delce TiO₂, ki kot aktivna plast na gradbenih materialih pripomorejo k čiščenju zraka. Sicer pa je njihova strategija na področju vplivov na okolje preprosta: »Zniževati, zniževati in še enkrat zniževati,« pravi Nikolaja Podgoršek-Selič, članica uprave in tehnična direktorica. Njihov glavni produkt je titanov dioksid, ki zaenkrat še ne kaže možnosti za krožno rabo, je pa vgrajen v vrsto proizvodov, ki se lahko reciklirajo. Nove možnosti v prihodnje ponuja tudi vse večja uporaba in razvoj nanotehnologije.
 
Nikolaja Podgoršek Selič (foto: Boštjan Čadej)

Nikolaja Podgoršek Selič (foto: Boštjan Čadej)

Proizvajate izdelke za več področij uporabe, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, tisk, umetne mase, farmacija idr. Več kot osemdeset odstotkov prodaje realizirate na globalnih trgih. Kateri trgi so vaša strateška ciljna javnost in kako pri razvoju izdelkov sledite smernicam trajnostnega razvoja?

Naša ciljna sredina je predvsem trg zahodne Evrope, kar pa seveda ne pomeni, da smo prisotni samo tam. Smernicam trajnostnega razvoja sledimo z vlaganji v večjo energetsko učinkovitost, z zmanjševanjem količine komunalnih odpadkov in njihovim doslednim ločevanjem, z večanjem količine stranskih proizvodov, zapiranjem snovnih tokov v procesu ter zmanjševanjem vseh vrst emisij v okolje.

Vaš glavni cilj je razvoj titanovega dioksida (TiO2), ki je najbolj uporabljan beli pigment in se lahko zaradi svoje neškodljivosti uporablja v različne namene, npr. kot dodatek v lakih za avtomobile in gospodinjske aparate, v zidnih barvah, v papirju, embalaži iz plastičnih mas, v farmaciji, pa tudi v prehrambni industriji. Na katerem področju je najbolj razširjen in kakšno je povpraševanje po njem? Kakšen je njegov potencial v konceptu krožnega gospodarstva?

Največ titanovega dioksida se uporabi v proizvodnji barv in lakov. Temu sledi uporaba v plastiki, papirju, tiskarskih barvah in vseh ostalih aplikacijah. Titanov dioksid zaenkrat še ne kaže možnosti za krožno rabo. Vgrajen pa je v vrsto proizvodov, ki omogočajo reciklažo, tako kot npr. plastika in papir. V krožnem gospodarstvu lahko precej uspešno nastopata njegova stranska proizvoda, to sta bela in rdeča sadra ali komercialno CEGIPS in RCGIPS. Bela sadra nadomešča naravno sadro. Naše bele sadre največ vgradijo v mavčne plošče in cement, pomembna pa je tudi njena uporaba v kmetijski panogi. Rdeča sadra je primerna predvsem za zapolnjevanje oziroma rekultivacijo devastiranih površin.

Proizvajate tudi ultrafine delce TiO2, ki se uporabljajo kot aktivna plast ali premaz pri gradbenih materialih in imajo funkcijo odstranjevanja različnih onesnaževalcev iz zraka. V Mariboru je iz fotoaktivnega betona narejena tudi fontana. Kako deluje fotoaktivni beton in koliko je zanimiv za trg?

Drži. V Cinkarni smo razvili tudi ultrafino obliko titanovega dioksida, in sicer po mokrem postopku. To pomeni, da se v nobeni fazi ne pojavi prah, ki bi predstavljal emisijo na delovnem mestu ali v zunanjem okolju. Najbolj uporabna je prav oblika za vgradnjo v gradbene materiale s funkcijo odstranjevanja različnih onesnažil iz zraka. Pri izgorevanju fosilnih goriv nastajajo NOx spojine, ki so dokazano škodljive za dihala. Raziskave in meritve aktivnosti fotoaktivnih tlakovcev in strešnikov, ki vsebujejo UF TiO2, so pokazale, da že površina dovoza do hiše in površina njene strehe zadoščata, da se na fotoaktivni površini razgradi takšna količina NOx, ki je primerljiva z izpustom dveh osebnih avtomobilov z modernim motorjem.

Kakšne so še možnosti za aplikacijo ultrafinega TiO2? Kako je z dostopnostjo surovin?

Seveda to niso edine možne aplikacije. Razvili smo tudi oblike, ki so uporabne v kozmetiki, kot zaščita kože pred UV žarki, v premazih za les idr. Za proizvodnjo ultrafine oblike titanovega dioksida uporabljamo enake surovine kot za pigmentno obliko. Dostopnost surovin je na nivoju sprejemljivega.

Razvoj nanotehnologij, nanomaterialov, kamor spada tudi ultrafini TiO2, je v velikem porastu. Kakšno vlogo bodo imeli nanomateriali v industriji prihodnosti? Kje so prednosti in kje pasti?

Dejstvo je, da nanotehnologija odpira številne nove možnosti razvoja na vseh področjih našega življenja. Napredek nanotehnologij prinaša koristi v prehranski verigi z novimi postopki, materiali in aplikacijami za učinkovito proizvodnjo in predelavo hrane. Omogoča izboljšanja okusov in teksture živil, uporabo manj maščob, soli in konzervansov ter inovativne načine embaliranja živil. Uporaba nanotehnologije v medicinske namene izboljšuje možnosti za diagnosticiranje, preprečevanje in zdravljenje bolezni. S pomočjo nanotehnologije se odpirajo možnosti za izdelavo biosenzorjev in molekularnih elektronskih naprav. Z njo se da bistveno izboljšati obnašanje snovi v ekstremnih pogojih, kot sta letalska in vesoljska tehnika. Nanopremazi preprečujejo sprijemanje umazanije, omogočajo lažje čiščenje površin, delujejo antimikrobno, čistijo zrak idr. Kljub temu, da nanotehnologije prinašajo industriji in potrošnikom številne koristi, pa lahko zaradi nezadostnega poznavanja in razumevanja dogajanj na nano nivoju prinašajo tudi potencialna tveganja za zdravje ljudi in okolje. Po mojem mnenju so priložnosti za človeštvo z nanotehnologijo ogromne, zato bosta šla razvoj nanotehnologij in spoznavanje potencialnih negativnih vplivov z roko v roki.

V prvi četrtini letošnjega leta ste investicijske aktivnosti usmerili tudi v dvig energetske učinkovitosti in zagotovitev okoljske sprejemljivosti proizvodnje pigmenta TiO2. S kakšnimi ukrepi skrbite za energetsko učinkovitost in okoljsko sprejemljivost proizvodnega procesa?

Redno spremljamo specifično porabo energije na tono našega proizvoda in z izvajanjem posamičnih letnih ciljev sledimo njenemu zniževanju. Ko se primerjamo z doseženim rezultatom z našimi konkurenti in najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, lahko rečemo, da sodimo v sam vrh uspešnosti. Podobno strategijo imamo tudi pri emisijah v okolje. Zniževati, zniževati in še enkrat zniževati.

Za zmanjševanje količine odpadkov, ki nastajajo kot stranski produkt pri proizvodnji, iščete inovativne rešitve, nekatere od njih postanejo samostojni produkti s tržno vrednostjo. Med njimi sta, kot ste omenila, tudi bela sadra (CEGIPS) in rdeča sadra (RCGIPS), ki sta uporabni v gradbeništvu. Kako poteka proces ustvarjanja novih produktov iz stranskih proizvodov in kakšno je zanimanje zanje? Kateri odpadki v Cinkarni še imajo potencial surovine s tržno vrednostjo?

Za belo sadro lahko rečemo, da je zanimanja dovolj. Verjetno je prisotna v vsakem našem domu, ki je nastajal ali smo ga renovirali v zadnjih desetih letih. Rdečo sadro uporabljamo zgolj za namene lastnih potreb, ki jih je dovolj, da drugih aplikacij trenutno resno niti ne iščemo. V minulih letih smo z različnimi razvojnimi nalogami poskrbeli, da odpadkov iz proizvodnje skoraj nimamo. Večino predelamo in vrnemo nazaj v proces.

Cinkarna se je zaradi svoje dejavnosti v preteklosti velikokrat znašla pod pritiskom civilne javnosti zaradi vplivov na okolje. Dejstvo je, da je zapuščina starih bremen v Celju, h katerim je prispevala tudi nekdanja Cinkarna, velika in ni enostavne rešitve. Problematična sta predvsem tla in zrak. Kako se v Cinkarni soočate s tem problemom in kakšne najboljše razpoložljive tehnologije uvajate v tehnološki proces, da je vpliv na okolje čim manjši, v skladu s standardi?

Projekta odprave tveganja starih bremen na aktualnih lokacijah proizvodnje smo se lotili zelo celovito. Sodelujemo z izkušenim nemškim izvajalcem, ki vodi celoten projekt. Glavni cilj je definiranje potencialnih tveganj za zdravje ljudi in okolje ter temu ustrezno tudi potrebnih ukrepov.

Na lokaciji v Mozirju ste se že leta 2009 vključili v shemo EMAS, kar zahteva še strožje okoljske ukrepe. Kakšne so koristi sheme EMAS in kje se pri doseganju kriterijev EMAS-a soočate z največjimi izzivi?

Kolikšna je vrednostna korist sheme EMAS, bi težko opredelila. Verjetno naš obseg poslovanja brez nje ne bi bil manjši. Vsekakor pa nas odjemalci glede na poslovanje/delovanje skladno s standardi in uredbo EMAS uvrščajo v rang urejenih, zanesljivih deležnikov in nas s tega področja tudi ocenijo z visokimi številkami. EMAS vsebuje nekaj dodatnih zahtev k zahtevam standarda ISO 14001. Najpomembnejši dodatni zahtevi sta izpolnjevanje zakonodajnih in drugih zahtev na področju ravnanja z okoljem ter odprto komuniciranje z vsemi deležniki. V nekaterih primerih je področje okolja neposredno povezano tudi s področjem zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Potrebno je letno poročanje o vseh vidikih oziroma vplivih okolja, iz katerega je razvidna okoljska uspešnost registrirane dejavnosti. Z našo dejavnostjo v Mozirju glede na prepoznane okoljske vidike povzročamo le manjše vplive na okolje, kar potrjujejo izvajani monitoringi, zato nam doseganje zakonodajnih zahtev ne predstavlja težav. Poleg vseh zahtev, ki jih obvladujemo preko Integriranega sistema vodenja, je dodatno potrebno letno izdelati in javno objaviti le Okoljsko izjavo ter v Registru okoljskih vidikov prikazati neposredno povezavo med vidiki in zakonodajnimi/drugimi zahtevami. Zahteve za vsebino okoljske izjave so določene z Uredbo EMAS.

Ali razmišljate o vključitvi v shemo EMAS tudi za proizvodnjo v Celju?

Razmišljamo o uvedbi tudi na lokaciji Celja, a odločitve še nismo sprejeli.

Lani spomladi je nemško podjetje CDM Smith, ki za Cinkarno opravlja projekt sanacije tal, predstavilo rezultate analize tal na območju aktualne proizvodnje. Ugotovljeno je bilo, da je tveganje za onesnaženost podtalnice zanemarljivo, zato posebni ukrepi niso potrebni. Kljub temu izvajate ukrepe za omejitev evidentnega onesnaženja, ki sicer mejnih vrednosti ne prekoračuje. Za kakšne ukrepe gre in kako pri tem sodelujete s podjetjem CDM Smith?

Trenutni ukrepi ali recimo raje aktivnosti na lokaciji v Celju so usmerjeni na podrobno definiranje vpliva na vodotoka Hudinja in vzhodna Ložnica. Na lokaciji Bukovžlak pa pravkar zaključujemo toksikološko oceno tveganja zaradi uživanja pridelkov z območja pod našim odlagališčem nenevarnih odpadkov.

Letos Cinkarna praznuje 145 let svojega delovanja. Kaj bi izpostavili kot glavne dosežke Cinkarne v teh letih, tudi na okoljskem področju, in kakšni so vaši načrti za naprej?

Verjetno mi bo vsak Celjan pritrdil, da se je v 145 letih pri nas ogromno spremenilo. Ob vsem tem nam je uspelo še nekaj, kar mnogim podjetjem ni. To je, da smo kljub različnim pretresom ostali in ohranili položaj enega najbolj uspešnih podjetij v državi. Mnogo več o naši zgodovini in sedanjosti pa boste lahko izvedeli v Muzeju novejše zgodovine, če obiščete razstavo z naslovom 145 let Cinkarne: Kaj zares veste o naših izdelkih? Razstavo bomo odprli 10. septembra za tri tedne, vstop bo prost.