Potencial ponovne uporabe očiščene komunalne odpadne vode
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Iztočna voda iz komunalnih čistilnih naprav je v primeru pomanjkanja vode videti zanesljiv količinski vir tako za ponovno uporabo v kmetijstvu kot za industrijske namene. V tujini je ponovna uporaba očiščene komunalne vode ponekod že ustaljena praksa, pri nas potekajo raziskovalni in pilotni projekti, na primer Cinkarne Celje, d.d. Potencial očiščene komunalne odpadne vode je velik in bi lahko omogočal namakanje skoraj vseh kmetijskih površin, primernih za namakanje v Sloveniji. A strokovnjaki, med drugim dr. Marjetka Levstek, direktorica JP Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. in predsednica Slovenskega društva za zaščito voda, izpostavljajo več izzivov pri ponovni uporabi očiščene komunalne odpadne vode.
V Sloveniji je lahko ponovna raba prečiščene odpadne vode dragocen, a spregledan vir. V Sloveniji je 415 čistilnih naprav s kapaciteto manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov (enota za obremenitev vode, ki jo povzroči ena oseba v enem dnevu – PE), ki skupno prečistijo okrog 7 milijonov kubičnih metrov odpadne vode, ter 118 naprav s kapaciteto večjo ali enako 2.000 PE, ki skupno prečistijo okrog 135 milijonov kubičnih metrov odpadne vode. Skupna količina prečiščene odpadne vode znaša 142,5 milijona kubičnih metrov na leto. Za namakanje je bilo v letu 2022 porabljenih 3,4 milijona kubičnih metrov vode, pri čemer je šlo za namakanje 4.955 hektarjev zemljišč (SURS, 2023). Teoretično bi z vso proizvedeno prečiščeno odpadno vodo lahko namakali okrog 207.000 hektarjev namakalnih površin, kar predstavlja skoraj celotno površino zemljišč, potencialno primernih za namakanje v Sloveniji. Po podatkih Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 je to 221.355 hektarjev. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da so viri prečiščene odpadne vode razpršeni po celi Sloveniji in zato lokalno bolj dostopni. Pomembno pa je tudi to, da prečiščena odpadna voda nastaja preko celega leta razmeroma enakomerno, medtem ko so potrebe po namakanju osredotočene na rastno sezono.
Kakovost očiščene vode za ponovno uporabo
Špela Železnikar z Biotehniške fakultete in doc. dr. Darja Istenič z Zdravstvene fakultete, obe z Univerze v Ljubljani, poudarjata, da interes za ponovno uporabo prečiščene komunalne odpadne vode obstaja, tako na strani odločevalcev, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi kmetov. A kljub temu da je očiščena voda iz čistilnih naprav ustrezne kakovosti za izpust v okolje, še vedno ni primerna za ponovno uporabo. Prečiščena voda iz čistilnih naprav namreč še vedno vsebuje hranila ter kemijska in mikrobiološka onesnaževala, ki lahko negativno vplivajo na končni namen uporabe.
Ponovno uporabo očiščene komunalne odpadne vode ovira predvsem nezadostno odstranjevanje E. coli na čistilnih napravah, saj je ta parameter določen kot mejna vrednost za izpust zgolj v primeru odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v prispevna področja kopalnih voda ali v razpoklinske vodonosnike. Treba je vzpostaviti ustrezne postopke dodatnega čiščenja, lokacijo in nadzor nad samim dodatnim čiščenjem ter način shranjevanja dodatno očiščene oziroma predelane vode pred ponovno uporabo.
V Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o., ki upravlja s Centralno čistilno napravo Šaleške doline, menijo, da so največji izzivi centralnih čistilnih naprav na področju uporabe odpadne vode ustrezno prečiščena odpadna voda glede na način želene ponovne uporabe. Prav tako je pomembno zaupanje ljudi, da je tako pripravljena voda lahko uporabna za različne namene. Težava je, da vsak sektor oziroma vsaka ponovna uporaba vode na določenem področju za določene namene zahteva specifično kakovost vode. Tako voda za ponovno uporabo v kmetijstvu zahteva drugačno pripravo kot voda za ponovno uporabo v industriji. Tudi v industriji so zahteve za vodo različne, vendar največkrat industrija zahteva ultra čisto vodo, ki se pripravlja po postopku reverzne osmoze. V kmetijstvu pa je zelo pomembno, da s ponovno uporabo komunalne odpadne vode ne bi povzročili kontaminacije zemlje. V prečiščeni odpadni vodi so še vedno prisotne številne škodljive snovi, kot so težke kovine, mikroplastika in mikroonesnaževala, kot so ostanki zdravil, pesticidov, obstojna organska onesnaževala in še druge snovi, ki vzbujajo skrb, vključno s protimikrobno odpornostjo. Kljub predpisani dezinfekciji lahko namreč v vodi ostajajo različni virusi in rastlinski virusi lahko škodujejo rastlinam in tako uničujejo pridelek.
Količina, dinamika in transport
Dr. Marjetka Levstek izpostavlja izziv potrebnih količin, dinamike porabe ter način transporta od čistilne naprave oziroma hranilnika prečiščene vode do porabnika. V primeru ponovne uporabe vode v kmetijstvu je ta aktualna le v poletnih sušnih mesecih. Za takšne primere bi morala čistilna naprava vzpostaviti dodatno čiščenje le v času potencialne uporabe in vodo po obdelavi ustrezno shraniti, da bi jo lahko kmetje prevzeli, ko jo potrebujejo. Pri industrijski uporabi bi moral biti izgrajen povezovalni vod med napravo za dodatno čiščenje in končnim uporabnikom.
Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., se s tem strinja in meni, da je izziv zgraditi infrastrukturo do območij za namakanje, ker praviloma niso v neposredni bližini čistilnih naprav. Tako se največkrat še vedno uporablja voda iz zajetij in vrtin. V industrijskih procesih pa so krogotoki v veliko primerih že zaprti, prav zaradi racionalizacije lastnih stroškov.
V JP VOKA SNAGA, d.o.o., izpostavljajo, da so v Sloveniji male komunalne čistilne naprave večinoma razpršeno postavljene na podeželju v bližini kmetijskih zemljišč, ki pa bi ob ustreznem dodatnem čiščenju iztoka, na primer z naprednimi rastlinskimi čistilnimi napravami, in razširitvijo nabora parametrov za preverjanje kakovosti iztoka lahko predstavljale vir (ponovne) uporabe vode. Vendar to pomeni višje stroške obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav. Pri uporabi vode iz velikih komunalnih naprav pa se pojavi potreba po transportu in možnemu prevozu v cisternah, pri čemer se sproščajo emisije v ozračje.
Strošek dodatnega čiščenja
Dodatno čiščenje iztočne vode iz čistilnih naprav zahteva napredne postopke čiščenja, kot so filtracija, dezinfekcija, oksidativne tehnike in adsorbcije. Izbira tehnologije in stopnja čiščenja je odvisna od onesnaževala, ki ga je potrebno odstraniti. Ti postopki zahtevajo dodatne investicije in prinašajo dodatne obratovalne stroške, ki se prenesejo na strošek vode za ponovno uporabo. Voda za ponovno uporabo bo zaradi dodatne obdelave, strogega nadzora nad kvaliteto ter pridobivanja vseh dovoljenj, ki so za to potrebna, imela določeno ceno. V primeru, da bo vode v okolju dovolj, bo obdelana voda za ponovno uporabo stroškovno nekonkurenčna. Vsaka dodatna obdelava že uporabljene vode je tako dražja od vode, ki jo zajemamo iz narave, pravi dr. Marjetka Levstek.
V Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o. izpostavljajo, da ni veliko narejenega na področju, da bi se lahko očiščena komunalna odpadna voda ponovno uporabljala v kmetijske namene ali v industriji. Razlogi so visoki investicijski stroški za zagotovitev dodatnih postopkov čiščenja. Sedaj je za komunalno odpadno vodo zahtevano sekundarno in za večje čistilne naprave oziroma občutljiva območja terciarno čiščenje (odstranjevanje ogljikovih spojin in nutrientov), kar seveda pomeni višjo ceno predelane odpadne vode v primerjavi z naravnimi vodnimi viri. Dodatni vzrok je tudi pomanjkanje povpraševanja na trgu, visoki investicijski stroški gradnje sistema oskrbe s predelano odpadno vodo za industrijske namene, ključno pa je dejstvo, da imamo zaenkrat v Sloveniji še dovolj »naravne« vode, ki jo je glede na zahtevano kakovost vode lažje in ceneje pripraviti kot prečiščeno odpadno vodo. Vendar čedalje pogostejše dolgotrajne suše že povzročajo težave pri zagotavljanju zadostnih količin vode za industrijo in kmetijstvo.
Neusklajena zakonodaja
Strokovnjaki opozarjajo na neusklajeno zakonodaja na področju ponovne uporabe očiščene komunalne odpadne vode. Uredba (EU) 2020/741 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode se uporablja, kadar se očiščena komunalna odpadna voda ponovno uporabi za namakanje v kmetijstvu. Določa parametre za zagotavljanje varnosti ponovne uporabe vode za namakanje v kmetijstvu, njen cilj pa je zmanjševati posledice suš in pomanjkanja vode. Upravljavec objekta za predelavo vode mora zagotoviti, da predelana voda, ki je namenjena za namakanje v kmetijstvu, izpolnjuje minimalne zahteve za kakovost vode, ki zajemajo mikrobiološke elemente, kot so ravni bakterije Escherichia coli. S to uredbo so določene zahteve za kakovost očiščene komunalne odpadne vode glede na namen uporabe. Prav tako so določena pravila in postopki za pridobitev dovoljenj.
Vendar pa Ministrstvo za naravne vire in prostor pojasnjuje, da Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja za obdobje 2023–2027 (Uradni list RS, št. 107/23) v 9. členu določa, da ponovna uporaba očiščene komunalne odpadne vode za namakanje v kmetijstvu ni dovoljena.
Špela Železnikar z Biotehniške fakultete in doc. dr. Darja Istenič z Zdravstvene fakultete izpostavljata, da mejne vrednosti parametrov prečiščene odpadne vode za namakanje v kmetijstvu določa Uredba o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode, pri čemer prihaja do odstopanj glede na Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15). Zato je potrebna prilagoditev parametrov spremljanja in določanje mejnih vrednosti čiščenja prečiščene odpadne vode v primeru ponovne uporabe.
Prav tako trenutna zakonodaja v Sloveniji ne predvideva ponovne rabe prečiščene odpadne vode in Uredba ES o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode še ni implementirana. Komunalna podjetja so po trenutni zakonodaji zavezana k doseganju parametrov za izpust v okolje, medtem ko ustreznost prečiščene odpadne vode za namakanje zakonsko ni rešena. Potrebno bo prilagoditi stopnje čiščenja na čistilnih napravah glede na potrebe za namakanje v kmetijstvu, vključno s stopnjo odstranjevanja hranil, kar omogoča obnavljanje hranil iz odpadne vode prek fertigacije. Tako istočasno s ponovno rabo vode zmanjšamo tudi potrebo po dodajanju mineralnih gnojil. Nadalje bo potrebno opredeliti, kje preneha odgovornost upravljavca čistilne naprave in se začne odgovornost uporabnika vode.
Možna posredna uporaba prečiščene odpadne vode
Čeprav uporaba prečiščene odpadne vode za namakanje v Sloveniji ni dovoljena, prihaja do možne posredne uporabe, ko kmetje zajemajo vodo iz vodotokov dolvodno od izpustov iz čistilnih naprav. V sušnih razmerah lahko izpusti iz čistilnih naprav predstavljajo večji del vode v vodotoku. Gre za možno nekontrolirano ponovno rabo prečiščene odpadne vode, katere kakovost se ne spremlja. Pojavljajo se tudi vprašanja o vplivu prečiščene odpadne vode na fizikalno, kemijsko in biološko stanje tal ter prenosu onesnažil v prehranjevalno verigo in vplivu na javno zdravje.
Raziskovanje tveganj ponovne uporabe očiščene komunalne odpadne vode
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor izpostavljajo, da z namenom obvladovanja tveganj za človekovo zdravje, okolje in naravne vire v skladu s previdnostnim načelom uporaba očiščene komunalne odpadne vode za namakanje v kmetijstvu ni dovoljena. Vpliv uporabe očiščene komunalne odpadne vode za namakanje v kmetijstvu ter s tem povezana tveganja za vodne vire, ki se uporabljajo za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, namreč še niso znana. Prav tako niso v zadostni meri ugotovljena vsa druga tveganja, ki jih lahko takšna raba komunalne odpadne vode povzroči.
V okviru Programa ukrepov upravljanja voda je na področju ponovne uporabe očiščene komunalne odpadne vode iz čistilnih naprav predvidena izdelava strokovnih podlag. Načrtovana je izdelava analize tveganja in koristi v zvezi z namakanjem z očiščeno komunalno odpadno vodo na posameznih porečjih v Republiki Sloveniji. Na podlagi tega se bo preučilo možnosti in primernost različne vrste rabe prečiščene komunalne odpadne vode na posameznih porečjih.
Uredba ES o minimalnih zahtevah za ponovno rabo očiščene komunalne odpadne vode predvideva izdelavo načrta obvladovanja tveganj za vsak primer ponovne rabe prečiščene odpadne vode, v katerem se opredelijo tudi morebitne dodatne zahteve za kakovost vode ter ukrepi za varnost sistema. Uredba natančno opredeljuje vsebino načrta, vsekakor pa je po mnenju Špele Železnikar z Biotehniške fakultete in doc. dr. Darje Istenič z Zdravstvene fakultete potrebno poudariti, da je za izvedbo tovrstnih načrtov potrebno sodelovanje strokovnjakov več disciplin ter sestava kompetentne ekipe.
Ponovna uporaba vode in blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu
Institut ”Jožef Stefan” je kot nosilna organizacija oktobra 2022 pričel z delom na raziskovalno-aplikativnem projektu UPTAKE: Ponovna uporaba vode in blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu: privzem in porazdelitev prioritetnih onesnažil v modelni rastlini paradižnika, kjer kot sofinancerji sodelujejo centralne čistilne naprave, komunalna podjetja in mestne občine. Prvi uporabni rezultati se pričakujejo spomladi 2024. Za oceno tveganja, ki je posledica uporabe prečiščene odpadne vode za namakanje in stabiliziranega odpadnega blata za gnojenje, je potrebno poznati privzem mikropolutantov, kot so novodobna organska onesnaževala v rastline. V okviru projektne naloge preučujejo privzem izbranih organskih onesnažil v testno rastlino (paradižnik) v hidroponskih (gojeno v prečiščeni vodi) in lončnih poskusih (gnojeno z odpadnim blatom) ter lizimetrih (zalivano s prečiščeno vodo). Z vzorčenjem in analizo različnih rastlinskih tkiv (korenine, listi, stebla, plodovi) bo UPTAKE pridobil informacije o porazdelitvi in kopičenju teh spojin ter vpliv na kakovost plodov in oceno tveganja za zdravje ljudi, ki ga predstavlja ta alternativna kmetijska praksa.
Vodja projekta, prof. dr. Ester Heath meni, da bo izmenjava informacij in znanja med znanstveniki in končnimi uporabniki vodila k boljšemu poznavanju in boljši kmetijski praksi, kar bo posledično prispevalo k zmanjševanju pomanjkanja vode, izboljšanemu upravljanju vodnih virov, zmanjšanju potrebe po črpanju podzemne vode in povečanju regionalne (kmetijske) blaginje. Z rezultati projektne naloge bodo prispevali k oblikovanju trenutno precej ohlapne evropske zakonodaje.
Prav tako raziskovalci z Biotehniške in Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, skupaj z Institutom ”Jožef Stefan” na območju komunalne čistilne naprave v Ajdovščini raziskujejo vplive prečiščene odpadne vode na tla, namakane kulture in pridelek. Na »Poligonu zelenih tehnologij« iščejo rešitve za sprotno spremljanje kakovosti prečiščene odpadne vode, nadgradnjo obstoječih čistilnih naprav ter ustrezno uporabo prečiščene odpadne vode za namakanje.
Tehnološke rešitve za ponovno uporabo očiščene komunalne odpadne vode
V Komunalnem podjetju Velenje menijo, da ima stroka na področju čiščenja odpadnih vod tehnološke rešitve ustreznega čiščenja odpadnih vod za ponovno uporabo, vendar so ti sistemi še relativno novi in predvsem dragi.
Po mnenju Špele Železnikar z Biotehniške fakultete in doc. dr. Darje Istenič z Zdravstvene fakultete tehnološke rešitve omogočajo čiščenje komunalne odpadne vode do zahtevanih standardov. Problem pa so novodobna onesnažila, saj pri nekaterih raziskave o vplivu na zdravje in okolje prihajajo do različnih zaključkov ali pa ni zadostnih podatkov o intenziteti in načinu vpliva. Z enostavno nadgradnjo marsikatere čistilne naprave v Sloveniji (na primer UV dezinfekcija) bi omogočili ustrezno kakovost vode za namakanje kmetijskih površin.
Uporabe očiščene komunalne odpadne vode v praksi
V večini primerov na centralnih čistilnih napravah očiščeno odpadno vodo uporabljajo za čiščenje in pranje objektov in površin.
Komunalno podjetje Velenje na čistilnih napravah uporablja očiščeno odpadno vodo kot tehnološko vodo v procesih, kjer kakovost vode zadostuje zahtevam predvsem za spiranje različne opreme v procesu čiščenja odpadne vode, površin, ki jih je treba očistiti, in povsod, kjer jo lahko uporabijo namesto pitne vode. Uporabljajo jo pri procesih, kjer ni zahtevana visoka kakovost vode; gre za prečiščeno odpadno vodo, ki jo vodijo preko dodatnih filtrov.
Menijo, da je trenutno možnost uporabe očiščene odpadne vode v kmetijstvu sorazmerno majhna, prav tako tudi za tehnološko vodo v industriji. Potreben je drugačen pristop okolja, torej spremembe v načinu razmišljanja in finančno zahtevni projekti. Trenutno zakonodaja na področju čiščenja odpadnih vod še ne vsebuje tako strogih zahtev glede čiščenja komunalne odpadne vode, da bi bile s tem že izpolnjene zahteve za ponovno uporabo. Tudi čistilne naprave še niso dograjene do stopnje, ki bi omogočala direktno uporabo prečiščene vode vsaj za kmetijske namene.
Komunala Kranj, ki upravlja s Centralno čistilno napravo Kranj, uporablja prečiščeno odpadno vodo za lastno tehnološko vodo in vodo za čiščenje ter pranje lastne strojne opreme, utrjenih površin in objektov javnega kanalizacijskega omrežja. Večji izziv pa predstavlja vzpostavitev infrastrukture oziroma logistike za zalivanje na drugih mestnih ali športnih zelenih javnih površin.
Vzporedno z nadgradnjo III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana, ki omogoča terciarno stopnjo čiščenja odpadne vode z odstranjevanjem dušikovih in fosforjevih spojin, so pred iztokom v Ljubljanico namestili ustrezne priključke, ki bodo v prihodnje služili za črpanje prečiščene odpadne vode za potrebe čiščenja bazenov in pohodnih površin na lokaciji. Z dodatno dezinfekcijo pa bo ta voda uporabna tudi za čiščenje lastnih tovornih vozil.
Po mnenju dr. Marjetke Levstek možnosti uporabe prečiščene odpadne vode obstajajo, vse pa bo odvisno od dejanske razpoložljivosti in zanesljivosti obstoječih vodnih virov. Voda, ki je v okolju, bo vedno najcenejši vir.
Špela Železnikar in doc. dr. Darja Istenič menita, da bo potrebno usklajevanje kmetijskih in okoljskih (vodnih) politik ter iskanje vzvodov, da bi tudi komunalna podjetja videla interes v ustreznem čiščenju komunalne odpadne vode za potrebe kmetijstva. Nekatere članice EU imajo urejeno regulativo ponovne uporabe vode že več kot desetletje.
Možnost uporabe očiščene komunalne odpadne vode kot vira tehnološke vode
Cinkarna Celje, d.d., želi nadomestiti reko Hudinjo kot sedanji vir tehnološke vode z alternativnim virom. O zamenjavi vira svoje tehnološke vode po navedbah Nikolaje Podgoršek Selič, članice Uprave in tehnične direktorice, razmišljajo prav zaradi podnebnih sprememb, ki so vedno bolj očitne. Verjetna so daljša obdobja z nizkim vodostajem, za proizvodnjo Cinkarne Celje, d.d. pa je voda nujno potrebna. Kot najbolj primeren se je izkazal vir odpadne vode iz Centralne čistilne naprave Celje v Tremerjah. Predvideni tehnologiji priprave vode za tehnološko vodo sta filtracija z ultrafiltracijskimi membranami in demineralizacija z reverzno osmozo. Največja prednost zamenjave vira tehnološke vode z očiščeno odpadno vodo za Cinkarno Celje, d.d. je z vidika proizvodnje nemotena oskrba z vodo. Z vidika okolja pa je to primer krožnega gospodarstva, ki zmanjšuje količino suspendiranih snovi in fosfatov, izpuščenih v Savinjo ter izboljšuje hidromorfološko in biološko stanje Hudinje.
Na lokaciji centralne čistilne naprave v Tremerjah izvajajo pilotne poskuse, s katerimi želijo potrditi ustreznost izbrane tehnologije in pridobiti podatke za dimenzioniranje naprav. Hkrati pripravljajo pobudo za občinski podrobni prostorski načrt za umestitev skoraj 7 kilometrov dolgega cevovoda od Tremerij do Cinkarne. V Cinkarni Celje, d.d. menijo, da možnosti za ponovno uporabo očiščene odpadne vode v Sloveniji obstajajo, vendar pa je pri tem zelo pomemben tudi stroškovni vidik.
V tujini že uporabljajo očiščeno komunalno odpadno vodo
V tujini, na primer v južni Španiji, na Portugalskem, v Italiji ter severni Afriki, je ponovna uporaba vode iz čistilnih naprav ustaljena praksa, pravi dr. Marjetka Levstek. Tam že delujejo sistemi za dodatno obdelavo vode iz čistilnih naprav. Ali bo sistem dejansko zaživel v Sloveniji, pa je odvisno predvsem od povpraševanja.
Tudi Špela Železnikar z Biotehniške fakultete in doc. dr. Darja Istenič z Zdravstvene fakultete pravita, da je zelenjava, pridelana v številnih delih Španije, Italije in sploh Izraela, namakana s prečiščeno odpadno vodo in v prosti prodaji tudi v Sloveniji.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede tega pojasnjuje, da v okviru rednega letnega vzorčenja živil, ki poteka v primarni proizvodnji, v predelavi živil ter veleprodaji in maloprodaji, tekom celega leta, preverjajo ostanke pesticidov, onesnaževal (kmetijska, okoljska, industrijska in procesna) in mikrobiološko ustreznost živil. Poleg živil slovenskega porekla se vzorčijo tudi živila porekla drugih EU držav (tudi Španije in Italije) in tretjih držav. Redni letni program vzorčenja letno posodabljajo in vključuje predvsem živila, ki jih Slovenci največ uživamo, živila, ki jim sledijo, ker so bile v preteklih letih ugotovljene presežene mejne vrednosti omenjenih snovi, in živila, ki jih je potrebno vzorčiti na podlagi evropske zakonodaje. Dodatno Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opravlja tudi vzorčenje živil v primeru suma na neustreznost. Vzorčenje se izvaja tudi v vseh primerih, ko je informacija o potencialno neskladnih vzorcih posredovana preko EU sistema hitrega obveščanja glede na nevarnih živil in krme (EU RASFF). Povod za uradni nadzor in vzorčenje so lahko tudi informacije iz medijev, prijave strank in druge informacije, ki nakazujejo obstoj določenih neskladnosti. V sklopu rednega programa o spremljanju vsebnosti onesnaževal se vsako leto vzorči sadje in zelenjava na prisotnost težkih kovin, kot so kadmij, svinec, nikelj, arzen. Nadzor se izvaja tudi ob uvozu pošiljk iz tretjih držav, in sicer tako z namenom poostrenega oziroma nujnega nadzora, ko je neko živilo iz določene države prepoznano kot živilo z višjo stopnje tveganja za neskladnost, kot z namenom splošnega nadzora.
Prihodnost uporabe očiščene komunalne odpadne vode
Po mnenju JP VOKA SNAGA, d.o.o. je želeni cilj sprememb, ki se obetajo v evropski zakonodaji z Direktivo EU o čiščenju komunalne odpadne vode, da centralizirane komunalne čistilne naprave ne bi bile namenjene zgolj čiščenju komunalne odpadne vode in predčiščenju industrijske odpadne vode, temveč da bi postale tovarne za recikliranje nekaterih surovin iz obdelane vodne biomase oziroma komunalnega blata (na primer fosforja), za recikliranje vode in za pridobivanje lastne energije (proizvodnja bioplina). Prečiščena odpadna voda iz velikih komunalnih čistilnih naprav, še posebej tistih, ki imajo zmogljivost čiščenja nad 100.000 populacijskih ekvivalentov, ima širok nabor fizikalno-kemijskih parametrov, s katerimi se nadzira njeno kvaliteto. V prihodnosti se načrtuje razširitev nabora, kar pomeni korak bližje možnosti ponovne uporabe predmetne vode.
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. prav tako izpostavlja prenovo omenjene direktive, ki bo imela velik poudarek na zvišanju standardov čiščenja odpadne vode in tudi na ponovni uporabi vode ter krožnem gospodarstvu. Vsekakor bo v prihodnosti ponovna uporaba vode zelo stimulirana, saj bo iz zahtev direktive zagotovo sledilo tudi v Sloveniji aktivnejše dogajanje na tem področju. Ključno pri ponovni uporabi komunalne odpadne vode kot tudi snovi, ki so še prisotne v odpadni vodi (recikliranje dušika in fosforja), je vzpostavitev verige oziroma zaključenega cikla pri krožni ekonomiji. To pomeni, da bo potrebno določiti ceno tem recikliranim snovem ali subvencionirati gnojila, ki so pridobljena iz odpadne vode. V Evropi še ni vzpostavljenega trga z gnojili, ki jih pridelamo iz odpadne vode, in zaenkrat je na tržišču cena gnojil, proizvedenih po klasični poti, še vedno dosti nižja kot cena gnojil, ki jih lahko pridobimo z recikliranjem iz odpadne vode.
Ponovna uporaba vode je resda povezana z visokimi stroški, vendar nas bodo v prihodnosti klimatske spremembe, ki povzročajo čedalje pogostejše in dolgotrajne suše ter s tem povezano omejeno uporaba vodotokov, prisilile v to, da se bo ponovna uporaba vode čedalje bolj uveljavljala. V vmesnem obdobju pa bi bilo potrebno tudi na tem področju vzpostaviti mehanizme finančnih spodbud, ki bi pospešili implementacijo v praksi. Podobno kot na področju uporabe sončne energije, kar bi lahko bila dodatna spodbuda za tiste, ki že razmišljajo o ponovni uporabi primerno pripravljene komunalne odpadne vode.
Poudariti je treba, da lahko »vodni sektor«, kamor spada tudi sektor, ki se ukvarja s komunalnimi odpadnimi vodami, prispeva k ustvarjanju obnovljive energije, ponovni uporabi vode, pridobivanju energije in recikliranju hranil ter tako pomembno prispeva h krožnemu gospodarstvu. V odpadni vodi se nahajajo snovi, iz katerih lahko recikliramo določene elemente ali snovi in s primerno tehnologijo tudi pridobivamo energijo. Iz odpadne vode lahko pridobimo fosfor, ki je na Zemlji v omejenih količinah, je pa ključen element za rast vseh živih bitij in nujno potreben v kmetijstvu pri pridelavi hrane. Prav tako je v odpadni vodi prisoten dušik, ki ga vsebujejo umetna gnojila (poleg fosforja), torej je odpadna voda dober vir za proizvodnjo umetnih gnojil. Seveda pa je za njuno pridobivanje oziroma recikliranje iz odpadne vode potrebno uporabiti določene tehnološke postopke. Zaradi visokih stroškov recikliranja bo potrebno uporabo recikliranih snovi in materialov zakonsko urediti in vzpostaviti trgovske poti. Če se bo vzpostavil integriran načrt upravljanja pridelave hrane, ki bo vključeval tudi cilje za ponovno uporabo recikliranih snovi in odpadne vode (velik poudarek v novih direktivah na področju odpadnih vod), se bo tako lahko vzpostavil sistem, ki bo zagotovil zaprtje ciklov hranil in tako implementiral krožno gospodarstvo.
