Zeleno omrežje Slovenije
Slovenski regionalni razvojni sklad (SRRS) s finančnimi sredstvi podpira regionalno manj razvita področja, v zadnjih nekaj letih pa se usmerja tudi v trajnostne naložbe MSP. Kot pravi Tjaša Perković, vodja sektorja za finančne spodbude, je največ zanimanja za nepovratne finančne vire, kjer pa so tudi pogoji za odobritev bolj zahtevni. Vendar je povpraševanje še vedno večje od ponudbe. Največ sredstev namenijo lesnopredelovalni in kmetijski panogi.
Podjetja vse bolj vlagajo v investicije za trajnostno preobrazbo. V SRRS jim pri tem nudite različne finančne vire. Kakšen je trend vlaganj v tovrstne projekte?
SRRS že od ustanovitve dalje sredstva usmerja v regionalno manj razvita področja. Od leta 2021 naprej pa svoja sredstva (posojila) vse bolj usmerjamo tudi v trajnostne naložbe. Trajnostni projekti pridobijo ugodnejše posojilne pogoje, kar MSP-je definitivno stimulira k investiranju v zeleni prehod oz. trajnostne investicije. Največji motivator pa so še vedno nepovratni viri, kjer lahko SRRS kot izvajalec postavi zelo zahtevne pogoje za financiranje, vendar je povpraševanje še vedno veliko večje od ponudbe.
Katere panoge so v središču vaših finančnih virov?
V tem programskem obdobju (od leta 2021 naprej) sta dve panogi, ki smo jih skupno financirali kar v 43 % (85,3 mio EUR), in sicer predelovalne dejavnosti (24 % sredstev) in kmetijstvo (19 % sredstev). Znotraj predelovalnih dejavnosti sta najbolj zastopani dejavnosti obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja ter proizvodnja pohištva, ki skupaj predstavljata 29 % odobrenega zneska spodbud (skoraj 14 mio EUR). V sklopu kmetijstva smo največ sredstev plasirali v prirejo mleka in drugo govedorejo, skupaj kar 63 % sredstev (23,3 mio EUR). V panoge, kjer ima Slovenija nizko stopnjo samooskrbe, smo plasirali 8 % sredstev (3,4 mio EUR).
V okviru finančnega produkta BIZI LES sofinancirate projekte lesno-predelovalne panoge na področju zelenega in digitalnega prehoda. Komu je sofinanciranje namenjeno in za kakšne projekte gre?
Sofinanciranje je namenjeno MSP-jem in velikim podjetjem, ki investirajo v dejavnosti obdelave in predelave lesa in proizvodnje pohištva (razen proizvodnje žimnic). V okviru razpisanih sredstev SRRS spodbuja izvedbo projektov na področju zelenega prehoda, za krepitev lesno predelovalne panoge, za krepitev lokalne ekonomije in za digitalizacijo poslovanja. V okviru navedenih ciljev SRRS zasleduje realizacijo preko različnih kazalnikov.
Podpirate tudi mikro, majhna in srednje velika podjetja (MSP) na obmejnih problemskih območjih za projekte snovne in energetske učinkovitosti. Pri tem morajo podjetja slediti določenim ciljem. Kako pogosto se podjetja odločajo za finančno podporo in kakšne cilje morajo pri tem dosegati?
Finančni produkt BIZI NOO vključuje dva vira sredstev: nepovratni vir iz sredstev sklada Next generation EU in povratni vir iz sredstev SRRS. Z eno vlogo lahko vlagatelji pridobijo tako nepovratna sredstva kot posojilo (tako imenovani blending). Zaradi precejšnjih ugodnosti je finančni produkt zelo zahteven. MSP-ji morajo zaradi izvedene investicije povečati dodano vrednost na zaposlenega in vsaj ohraniti število zaposlenih po delovnih urah. Pri projektih za diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote prijavitelja na proizvode in storitve, ki jih prej ni proizvajala, se mora nakup novih strojev in opreme nanašati na tehnologijo, ki izpolnjuje najvišje energetske standarde oz. je najboljša razpoložljiva tehnologija. Pri projektih za razširitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote ali bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti se mora poraba energije pri proizvodnji obstoječega proizvoda zmanjšati vsaj za 10 %, hkrati se mora poraba materialov/surovin pri proizvodnji obstoječega proizvoda zmanjšati vsaj za 10 %.
Lahko izpostavite kakšen dober primer tovrstnih financiranih projektov iz preteklih razpisov?
To je npr. podjetje Žlahtič d.o.o., ki spada v kategorijo malih podjetij, z registrirano glavno dejavnostjo C31 Proizvodnja pohištva, s sedežem v Vzhodni kohezijski regiji Slovenije, podrobneje statistični regiji Podravje, na Ptuju. Danes je v podjetju 45 zaposlenih. V zadnjem letu so pokrite delovne površine iz 1.800 m² razširili na 2.720 m² pokritih površin. Prav tako so podkrepili proizvodnjo z novim CNC strojem s 5-osno tehnologijo, novo robno lepilko idr.
Podjetje uspešno posluje že vrsto let in je s svojimi izdelki opremljalo tako pomembnejše javne kot tudi zasebne objekte v Sloveniji. V zadnjih letih se je povišal tudi izvoz izdelkov v tujino, ki predstavlja približno 30–45 %. Kvaliteto proizvodov so prepoznali predvsem v državah Avstrije, Nemčije in Švice. V teh državah največ opremljajo domove za starostnike, študentske domove, hotele in podobno. V okviru projekta je SRRS financiral sončno elektrarno nazivne izhodne moči 160 kVA. Cilji investicije so samooskrba z električno energijo, zagotovitev stalne dobave električne energije, znižanje stroškov električne energije in uporaba obnovljivih virov energije. Po investiciji sami proizvedejo 80 % električne energije iz OVE. Investicija se bo po izračunih povrnila v 4–5 letih, v prihodnje pa imajo željo nivo samooskrbe še nadgraditi z dodatno sončno elektrarno.
