| Okoljske inovacije | | |
| Velenjsko solarno drevo je zraslo v Medpodjetniškem izobraževalnem centru v okviru Šolskega centra Velenje. Igor Doler, avtor projekta in vodja skupine, ki je razvila inovacijo, pravi, da najprej izdelajo prototip, tudi sfinancirajo ga, potem pa poskrbijo še za njegovo prodajo. Tokrat je Mestna občina nagradila inovatorski žar v Medpodjetniškem centru. Kupila je dve solarni drevesi. A kažejo se lepe možnosti za prodajo solarnih dreves. Trg je prisluhnil praktičnosti in uporabnosti, a tudi zanimivosti ideje. Igor Doler je optimist. | |
Ali ste zamisel za solarno drevo morda dobili pri drevesnih elektrarnah ali pri solarnem letalu? Kako je zgrajeno vaše solarno drevo in koliko časa ste ustvarjali to inovacijo? Lastno znanje in dizajn?
Zamisel za solarno drevo smo dobili pri solarni javni razsvetljavi. Ta čez dan prideluje električno energijo in jo shranjuje v akumulatorje za razsvetljevanje ponoči. Vse je nastalo pri nas, tako kot pri drugih podobnih projektih. Od ideje do dizajna. Želeli smo izdelati samozadostno in samostojno enoto, ki bi tudi podnevi nudila energijo za uporabnike. Tako smo prišli na idejo, da bi drevo podnevi služilo za polnjenje elektronskih naprav. Poimenovali smo ga »solarno drevo«, ker s svojimi »vejami« in »listi« lovi sončno energijo podobno kot drevesa z listi.
Zakaj ste solarno drevo postavil na mestno plažo v Velenju, koliko ga obiskovalci uporabljajo za polnjenje elektronskih naprav in koliko svetlobe daje ponoči?
Od ideje do končnega izdelka je minilo približno 6 mesecev, dizajn in delovanje pa sta v celoti plod lastnega znanja. Konstrukcija drevesa je izdelana iz nerjavnega jekla, okrog drevesa pa smo namestili lesene klopi. V Velenju smo postavili dve drevesi za javno uporabo, eno drevo pa smo namestili tudi na našem Medpodjetniškem izobraževalnem centru. Lokacijo na mestni plaži v Velenju smo določili v sodelovanju z Mestno občino Velenje, ker je ta prostor zelo obljuden tako podnevi kot ponoči. Glede na odziv prebivalcev in gostov je drevo zelo dobrodošlo, saj lahko ob celodnevnem obisku mestne plaže poskrbi, da mobilne naprave gostov ne ostanejo brez električne energije.
Kakšne so možnosti za trženje solarnega drevesa in kakšno zanimanje je vzbudilo v Sloveniji? Kakšna je cena?
Možnosti za trženje so odlične, saj solarno drevo poleg svoje funkcionalnosti tudi z dizajnom spada v moderna mestna okolja, ki se zavzemajo za trajnostne okoljske rešitve. Cena drevesa je približno 10.000 EUR.
Kdo so bili partnerji pri izdelavi solarnega drevesa?
Pri izdelavi drevesa je sodelovalo partnersko podjetje DBSS iz Velenja, in sicer predvsem pri izdelavi kovinskega ogrodja.
V Medpodjetniškem izobraževalnem centru imate Energetski poligon za pridobivanje energije iz OVE. Kaj je njegova funkcija?
Energetski poligon je didaktične narave in služi za izobraževanje na vseh nivojih, od osnovnošolskega do fakultete. Obenem pa vse nameščene energetske naprave ogrevajo in hladijo prostore MIC-a.
V razvoju ne mirujete. Kako ste uspeli z avtomatiziranim sistemom za izposojo koles?
Dobro gre. V celotni Šaleški dolini s Topolšico je že 15 postaj za kolesa. Samo Ljubljana je pred nami. Za razvoj idej se sami odločamo, saj razpisov za takšne projekte v Sloveniji ni veliko. Zato sami lažje razvijamo posamezne inovacije. Za uporabo, za trg. V uporabnosti izdelka vidim poslanstvo razvojnega dela.
