| Med komunalnimi podjetji | | Borko De Corti | |
| Ozaveščanje otrok v vrtcih in šolah predvsem o temi ločevanje odpadkov je eno od področij, ki ga Irena Bartok, zdajšnja direktorica Snage Maribor, ne želi izpustiti iz rok, potem ko je prevzela vodilni položaj. Snaga s 194 redno zaposlenimi, ob akcijah najamejo dodatne delavce prek agencije, je sredi leta iz javnega podjetja postala gospodarska družba, ki je v 83-odstotni lasti mariborske mestne občine, preostanek pa je v rokah osmih okoliških občin. Za izvajanje javne gospodarske službe so z Mariborom sklenili 20-letno koncesijsko pogodbo, koncesijo za zbiranje, odvoz in obdelavo komunalnih odpadkov morajo skleniti še s preostalimi občinami družbenicami. Snaga je res pred novimi izzivi. | |
Koliko komunalnih (gospodinjskih) odpadkov zberete letno?
“Ko govorimo o javni službi, v mariborski mestni občini letno zberemo 60.200 ton odpadkov, v preostalih občinah, ki so naše družbenice, pa 18.700 ton. V podjetjih ali gospodarstvu letno zberemo 11.700 ton nekomunalnih odpadkov. Polovico komunalnih odpadkov v Mariboru in okoliških občinah zberejo smetiščarji, komunalne ali gospodinjske odpadke pobiramo v črnih posodah od vrat do vrat stanovanjskih objektov. Naš vozni park namreč obsega 26 smetiščnih vozil, osem samonakladalnih in prav toliko prekucnih vozil.”
Se količina zbranih komunalnih odpadkov spreminja ali ostaja na ravni prejšnjih let?
“Količina odpadkov je podobna kot v prejšnjih letih, spreminja pa se sestava odpadkov na podlagi vzpostavljenega sistema ločevanja odpadkov. V Mariboru imamo prek 900 zbiralnic ali ekoloških otokov, kjer zbiramo papir in papirno embalažo, steklo in plastiko ter drugo odpadno embalažo. V osmih zunajmestnih občinah, ki jih obvladujemo, pa imamo 480 zbiralnic ali ekoloških otokov. V podjetjih je manjši upad količine odpadkov.”
Občani vse bolj upoštevajo ločeno zbiranje odpadkov
Kaj kažejo izkušnje ločnega zbiranja odpadkov?
“Ljudje vse bolj upoštevajo pravila ločenega zbiranja odpadkov. Ker je veliko teh zbiralnic ali ekoloških otokov, niso preveč oddaljeni in so ljudem dostopni, ko gredo denimo v trgovino ali službo. Ker je težnja pri nas in v Evropi, da gre čim manj odpadkov na odlagališča, gredo tako ločeno zbrani odpadki na dodatno sortiranje, kjer odpadno embalažo brezplačno odvajamo na temelju državnih shem.”
Kakšne odpadke zbirate v treh zbirnih centrih?
“Naši zbirni centri niso namenjeni takšnim odpadkom, kot jih zbiramo v črnih posodah pred stanovanjskimi hišami. V zbirnih centrih zbiramo samo določene odpadke: les, kosovne odpadke, kovine in kovinske odpadke, električno in elektronsko opremo ter nevarne odpadke, ki se pojavijo v gospodinjstvih. Te odpadke lahko ljudje oddajo brezplačno, plačati pa morajo mešane komunalne odpadke, ki sodijo v črne posode. Za nekatere nevarne odpadke je treba nekaj plačati, na primer za barve in lake, ki jih peljemo v sežig, to nekaj stane, medtem ko za oddajo zdravil ni treba ničesar plačati, ker jih tudi mi brezplačno oddamo s pomočjo državne sheme za zdravila.”
Kolikor mi je znano, dvakrat letno organizirate zbiranje nevarnih odpadkov?
“Dvakrat letno, spomladi in jeseni, organiziramo brezplačno zbiranje nevarnih odpadkov, kar poravna mariborska mestna občina. Akcija traja približno dva meseca, z zabojnikom za zbiranje teh odpadkov pa se pomikamo in ljudi sproti obveščamo, kam in kdaj je mogoče nevarne odpadke prinesti. Možno je oddati do 50 kilogramov teh odpadkov, kolikor se jih lahko nabere v gospodinjstvu v pol leta. V treh zbirnih centrih lahko takšne odpadke oddajo vsak dan, le za oddajo nekaterih je treba nekaj plačati.”
Kaj je pokazala letna akcija zbiranja kosovnih odpadkov od vrat do vrat? Ste z njo zadovoljni?
“Ne povsem. Razmišljamo o spremembah, ko bi se z gospodinjstvi ciljno dogovarjali za enkrat letni brezplačni odvoz kosovnih odpadkov. To bi bil odvoz na klic, kajti zdaj nam tako imenovani predhodniki, ko so kosovni odpadki pripravljeni za odvoz, povzročijo veliko dodatnega dela, ko šarijo po odpadkih, jih razgradijo in razmečejo. V tej akciji, poimenovani Od vrat do vrat, pridemo do vsakega bloka in hiše, kjer je pred stavbo mogoče postaviti kosovne odpadke, ki jih brezplačno odstranimo.”
V ločenem zbiranju odpadkov je Snaga v vrhu. Kdaj ste s tem začeli?
“Komunalne odpadke smo začeli ločeno zbirati že leta 1992, ko je stekel pilotski ali poskusni projekt v dveh krajevnih skupnostih. Zajeli smo del centra mesta in del okolice mesta. Potem smo na temelju teh izkušenj širili ločeno zbiranje odpadkov. Podobno je bilo pri bioloških odpadkih. Ob svojih črnih posodah za gospodinjske odpadke imajo vsi tudi rjave posode za zbiranje bioloških odpadkov, česar ne zaračunavamo. Od skupnih letnih 78.900 ton komunalnih odpadkov je nekaj nad 40 odstotkov ločenih odpadkov, cilj države in evropskih direktiv pa je, da gre na odlagališča samo 12 do 18 odstotkov ali čim manj.”
Snaga pripravlja razpis za sortirnico
Odpadke vozite na odlaganje v Novo mesto?
“V Mariboru zbiramo in odvažamo odpadke in nič drugega. V Dogošah pri Mariboru smo sicer odlagali odpadke, vendar so odlagališče zaprli. Zdaj smo pri tem odvisni od drugih. Naše odpadke vozimo na odlaganje v Novo mesto. Zakonodaja zahteva, da je treba pred odlaganjem opraviti sortiranje, kjer se izločijo koristni odpadki iz črnih posod. Pred leti smo objavili razpis in z njegovo pomočjo našli partnerja, ki v Lenartu obdela gospodinjske odpadke. Zavezan je, da jih 20 odstotkov izloči. 80 odstotkov odpadkov potem odpeljemo v Novo mesto. Ločene odpadke iz zbiralnic peljemo v Gorenje Surovino v Mariboru, kjer jih presortirajo in oddajo, kot določajo državne sheme. Papir, kovine pa prodamo.”
Kaj pomeni pridobitev stavbne pravice v Mariboru, kjer imate kompostarno in je zemljišče občinsko?
“Ker smo dobili stavbno pravico na zemljišču v lasti mariborske mestne občine, bomo na njem postavili sortirnico. Pripravljamo razpis. Predvidevamo, da jo bomo postavili v dveh letih. Sežigalnica, raje bom uporabila izraz toplarna, je predvidena v podaljšku kompostarne, kjer bo tudi naša sortirnica. Postavitev toplarne je državni projekt, za katerega se pripravlja državni prostorski načrt, toplarna pa potrebuje tudi sortirnico, ki je obvezni korak pred toplarno. V toplarno namreč ni mogoče kar pripeljati različne smeti, ampak jih je treba ločevati, saj so za toplarno primernejše tiste z višjo energetsko vrednostjo. Zato bomo v naši sortirnici, ko bo zgrajena, pripravili odpadke za toplarno, ki bo namenjena širši regiji.”
Kaj za vas pomeni nova uredba vlade, po kateri bodo višje okoljske dajatve prejele tiste občine, ki ločujejo več odpadkov? Ste že opravili izračun?
“Namen vladne uredbe je, da se čim manj odpadkov odlaga. Tiste občine, ki bodo več odlagale, bodo več plačevale in dobile manj denarja iz okoljskih dajatev. Denar iz okoljskih dajatev je namenjen naložbam na tem področju. Kdor bo več ločeval, bo na račun okoljskih dajatev več dobil. Nimamo še izračuna, kaj bo to pomenilo za nas, ker z državne strani še nimamo vseh podatkov, potrebnih za izračun.”
