| Med komunalnimi podjetji | | |
| Upravljavec novega Centra za ravnanje z odpadki na Pragerskem bo Komunala Slovenska Bistrica. Že zdaj dela za več občin, center pa predstavlja nov strokovni izziv. Tudi zato, ker v nekaterih centrih po Sloveniji že primanjkuje odpadkov. Blaž Gregorič, direktor Komunale Slovenska Bistrica, odgovarja, da si skušajo zagotoviti zadostno količino odpadkov na razpisih. Hkrati meni, da je »smetarski« turizem, pri čemer misli na transport komunalnih odpadkov z enega konca Slovenije na drugega, brez vsake logike. Toda sistem ravnanja z odpadki je luknjast in direktor opozarja na vlogo MKO. In njihov zgled? Za štiri občine so že izdelali načrte izgradnje kanalizacijskih sistemov, kot to zahtevajo roki. Za individualne uporabnike, ki bodo morali sami zgraditi čistilne naprave, pa že razmišljajo, kako jim pomagati z delnim sofinanciranjem. | |
Komunala Slovenska Bistrica je bila med tistimi komunalnimi podjetji, ki se je zaradi zadrževanja cen komunalnih storitev znašla v izgubi. Kaj kažejo bilančni rezultati za lani in kako ste uspeli uskladiti raven cen komunalnih storitev?
Komunala Slovenska Bistrica delno izvaja storitve obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja v šestih občinah: Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane, Makole, Kidričevo in Rače-Fram. Zamrznjene cene komunalnih storitev so pri nas veljale od 2003 za oskrbo s pitno vodo, od 2004 za ravnanje z odpadki in od 2005 za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. Zahteve pri izvajanju teh storitev so bile vedno strožje, pridobivanje novih virov pa vedno težje. Izvajali smo racionalizacije in reorganizacije za zmanjševanje stroškov.
Ločevanje odpadkov najprej na EKO zbiralnicah in kasneje uvedba zbiranja in odvoza embalaže od vrat uporabnikov, dodatni odvoz bioloških odpadkov in nazadnje plačilo finančnega jamstva za obratovanje odlagališča po zaprtju, ko več ne bo prinašalo neposrednih prihodkov ob zamrznjenih cenah, nas je zelo obremenilo. Podjetje je več let poslovalo z izgubo. Zajedali smo ustanovitveni kapital družbe. Lansko leto smo, tudi zaradi uveljavitve Metodologije za oblikovanje cen komunalnih storitev varstva okolja, poslovali pozitivno.
Cene so se spremenile. Več razlogov pa govori tudi o nujnosti sprememb sedanjega sistema ravnanja z odpadki. Pri vas jih navajate sedem. Kateri se vam zdi najpomembnejši in kaj bi morali storiti v Sloveniji za večjo učinkovitost pri ravnanju z odpadki?
Vseh sedem razlogov, ki jih navajamo v piramidi na naši spletni strani, kliče po spremembah pri ravnanju z odpadki v Sloveniji. Saj vse ni tako slabo. Rezultati ločenega zbiranja na izvoru, pri uporabnikih, dajejo evropske rezultate. Problematika je v pomanjkljivi zakonodaji, neenakosti, ki veljajo za različne izvajalce različno. Že konkurenca z odlagališči, ki obratujejo in ne plačujejo več kot 20.000 EUR finančnega jamstva mesečno, je nemogoča.
Kako si razlagate, da kljub napovedim in obljubam še vedno ni v javnosti težko pričakovane Uredbe o komunalnih odpadkih?
Čeprav je to sicer lahko samo moje mnenje, predvsem v tem, da imamo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ne pa obratno, Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Izvajalci obvezne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki pa smo nepotrebna cokla. V Sloveniji potrebujemo centraliziran, celovit in enoten sistem ravnanja z odpadki. Kdaj in predvsem KJE bomo začeli s toplotno izrabo gorljivega preostanka komunalnih odpadkov?
Kako ste pri ločenem zbiranju odpadkov uspešni v občinah, za katere opravljate komunalne storitve? Kakšen je trend v zadnjih letih?
Kot v vseh procesih v družbi je tudi pri komunalnih dejavnostih potreben strpen razvoj. Ljudi je treba počasi vzgojiti, tudi preko EKO vrtcev in EKO šol, da je treba varčevati s pitno vodo, da se mora odpadna voda očistiti in da je ne moremo kar tako spuščati v vodotoke oziroma sosedu pod nos, da je le čista narava brez odpadkov, ki zdaj ležijo povsod, vredna življenja sodobnega človeka. Rezultati na vseh področjih se počasi leto za letom izboljšujejo. Sem zmeren optimist.
Kako ste kot upravljavec novega Centra za ravnanje z odpadki na Pragerskem pripravljeni na naloge, ki ne bodo lahke, saj po nekaterih ocenah za novozgrajene centre v Sloveniji ni dovolj odpadkov in naj bi bilo sortirnic preveč? Kako je pri vas?
Na odlagališču nenevarnih odpadkov že sedaj obratujemo skladno z zakonodajo. Za obratovanje imamo s strani ARSO izdano Delno okoljevarstveno soglasje za obstoječi stari del s tehtnico, z zbirnim centrom za občane, halami za skladiščenje komunalnih odpadkov in embalaže, staro sortirnico, kjer ročno prebiramo komunalne odpadke, ter za novo odlagalno polje, kjer je prostora za 200.000 m3 preostanka komunalnih odpadkov. Kot bodoči upravljavec Centra za ravnanje z odpadki CERO II Pragersko smo strokovno in kadrovsko pripravljeni.
Glede količine odpadkov oziroma kapacitete vseh odlagališč pa je zopet na potezi Ministrstvo, še bolje politika, na katero odločilno vplivajo lokalni lobisti. Sami si skušamo zagotoviti zadostno količino odpadkov s sodelovanjem na razpisih z drugimi zbiralci. Čeprav je »smetarski turizem« s transportom komunalnih odpadkov z enega konca Slovenije na drugega ali pa celo njihov »izvoz« skregan z vsako logiko.
Komunalna podjetja so kritična zaradi težav, ki nastajajo pri ravnanju z odpadno embalažo. Kako ste uspeli s shemami urediti prevzeme odpadne embalaže? Bodo sredi poletja odlagališča polna neprevzete odpadne embalaže? Kaj predlagate?
Pridni Slovenci pridno ločujemo. Smo v vrhu evropskega povprečja. Tu se pa hierarhija ravnanja ali pa piramida ruši. Krogotok ravnanja z zbrano odpadno embalažo bi moral biti zaključen. Pa na žalost ni. Stroškovno smo izključena ravno komunalna podjetja. Stroške zbiranja odpadne embalaže bolj ali manj uspešno prenašamo na uporabnike naših storitev, ki tako plačujejo dvakrat: prvič ob nakupu izdelka in drugič izvajalcu.
Pri prevzemanju zbrane embalaže na odlagališču stalno pritiskamo na družbe iz sheme za ravnanje z odpadno embalažo in o problemih obveščamo komunalno zbornico. Zaenkrat nam to nekako uspeva. Skladišče je sicer večinoma prepolno, nismo pa do kraja zatrpani. Rešitev? Višje cene embalažnine, plačilo za vso embalažo dano na trg, stimuliranje uporabe povratne embalaže. In predvsem in znova vzgoja uporabnikov.
Dejavnost Komunale Slovenska Bistrica je zelo raznovrstna. Katere dosežke ali probleme bi izpostavili pri oskrbi s pitno vodo in pri čiščenju odpadnih voda?
Na vseh področjih bi bilo potrebno omeniti, da smo v vseh občinah, kjer izvajamo obvezne javne gospodarske službe varstva okolja, uveljavili cene komunalnih storitev, prilagojene novi Metodologiji o oblikovanju cen. Namenoma pravim prilagojene in ne nove ali višje. Povsod naše, dolga leta zamrznjene cene sploh nismo dvignili. Skladno z določili Metodologije smo dodali predvsem omrežnino, ki je izvorni prihodek Občin.
Na obeh omenjenih področjih sodelujemo z upravljavskim nadzorom pri kohezijskih projektih v okviru medobčinskega projekta »Očistimo reko Dravinjo«. Projekt vodooskrbe zajema izgradnjo treh vodohranov, zamenjavo tranzitnega črpalno napajalnega sistema in izgradnjo vodovoda na Pohorju. Projekt kanalizacije zajema izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije za naselja Pragersko, Leskovec – Stari log, Zgornjo in Spodnjo Polskavo ter kraje ob trasi. Čistilna naprava zmogljivosti 6600 PE bo stala v bližini Odlagališča Pragersko. Na njej se bodo čistile tudi izcedne in komunalne odpadne vode iz odlagališča.
Delate na območju, kjer boste zagotovo morali uveljaviti zahtevo po postavitvi malih čistilnih naprav. Rok, leto 2017, se bliža. Kakšne bodo potrebe na vašem območju?
Za vse štiri občine, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole, kjer smo izvajalec službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, so izdelani plani izgradnje kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami v okviru prijavljenih aglomeracij. Zajemajo področja naselitve, kjer je izgradnja takih sistemov možna in ekonomsko upravičena. Plani so potrjeni na občinskih svetih in posredovani na Ministrstvo. Individualni uporabniki si bodo morali zgraditi čistilne naprave sami. Predvidevamo, da bo teh uporabnikov nekje 3000 v vseh štirih občinah. Upamo, da bomo lahko dosegli dogovor z občinami o delnem sofinanciranju čistilnih naprav.
Kakšna je vaša ocena – ali se na vašem območju med občani krepi odgovornost do okolja in do kakovosti zelenega bivanja?
Kot sem že navedel, je odnos do okolja proces, ki mora v ljudeh počasi dozoreti. Staro vejo je težko upogniti. To je proces, ki se začne od malih nog. Mnogokrat na tem področju otroci vzgajajo svoje starše. Stanje se izboljšuje iz dneva v dan. To dokazuje tudi statistika zbranih komunalnih odpadkov. Odpadkov je zmeraj manj, povečuje pa se količina zbrane embalaže sekundarnih surovin. Veliko k temu pripomoremo komunalna podjetja z nenehnim ozaveščanjem, izobraževanjem, dnevi odprtih vrat, s čistilnimi akcijami. Kaznovalna politika je in mora biti v drugem planu.
Vloga leži na ARSO že tri leta
Na občini Slovenska Bistrica, ki je ena izmed občin partneric pri gradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki na Pragerskem, je koordinator naložbe Milan Ozimič, strokovni sodelavec za EU projekte. Začetek poskusnega obratovanja je predviden konec julija. A zatika se pri okoljevarstvenem dovoljenju, saj ARSO vloge, ki je bila poslana iz Slovenske Bistrice pred več kot tremi leti, sploh še ni začel obravnavati, pojasnjuje Milan Ozimič. Prejeli pa so delno okoljevarstveno dovoljenje.
Kdaj je predviden začetek poskusnega obratovanja centra za ravnanje z odpadki, kaj je vsebinsko zajela naložba in kako je potekala gradnja?
Naložba vsebinsko zajema objekt sortirnice z upravnim objektom, z vso tehnološko opremo, talnim transportom in pomožnimi tehnološkimi napravami za letno kapaciteto 20.000 t ter nadstrešnico za balirane surovine in objekte kompostarne z letno kapaciteto 6.000 t, zgrajene bodo še nadstrešnica za sprejem bioloških odpadkov, kompostarna z reaktorsko halo in nadstrešnica za skladiščenje gotovega komposta z vso potrebno strojno opremo. K tem objektom CERO spada tudi kompletna ureditev zunanjega okolja vključno z vsemi odprtimi površinami in vso navezavo na vso potrebno infrastrukturo. Tretji sklop naložbe predstavlja ureditev dna in zatesnitev bokov odlagalnega polja površine 1,6 ha, oziroma volumna 200.000 m3.
Začetek poskusnega obratovanja je predviden konec julija 2014, ko bodo končana gradbena dela, končana montaža tehnološke opreme, dobavljena vsa talna transportna oprema in pomožna oprema ter opravljen tehnični pregled.
Kakšen je finančni okvir naložbe?
Celotna vrednost naložbe brez DDV znaša 10.680.000 EUR. Naložba je sofinancirana s strani Kohezijskega sklada EU v višini 6.578.000 EUR, s strani RS v višini 2.421.000 EUR, lastna udeležba občin ( Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje) pa znaša 1.681.000 EUR.
S katerimi težavami ste se srečali pri izgradnji Centra, posebej pri umeščanju objekta v prostor?
Izbira lokacije ni povzročala posebnih problemov, saj je na tej lokaciji že dolga leta obstajalo odlagališče komunalnih odpadkov ter kasneje tudi za ločevanje odpadkov. Operativne težave so se pojavile pri izgradnji objektov, saj se nasipni plato ni enakomerno posedal, tako da ga je bilo potrebno povišati za 2 m in še dodatno predobremeniti z navozom zemljine v približni teži objektov, ki obremenjujejo plato, ter izvesti kasetno temeljno ploščo sortirnice.
Poseben problem predstavlja okoljevarstveno soglasje in odziv ARSO. Vloga izpred več kot treh let se sploh še ni začela vsebinsko obravnavati. Vmes so se spreminjale uredbe, objekti pa so praktično pred koncem gradnje.
Kateri razlogi so vplivali na odločitev o izgradnji centra za ravnanje z odpadki oziroma za kakšne tehnološke zmogljivosti ste se odločili glede na napovedi o zbranih količinah odpadkov v regiji?
Občina Slovenska Bistrica je na tej lokaciji že imela odlagališče in določene tehnološke zmogljivosti za sortiranje odpadkov, vse za potrebe prejšnje enovite občine cca 36.000 prebivalcev. Med dilemo, ali odlagališče zapreti ali investirati in razširiti kapacitete, ki dosežejo pogoje za sofinanciranje iz kohezijskega sklada EU, je bila sprejeta odločitev za izgradnjo novega centra CERO s tehnološkimi zmogljivostmi, ki pokrivajo potrebe cca 64.000 prebivalcev v osmih občinah vključno s potrebami domicilnih gospodarskih subjektov.
