Pretresi na trgu embalaže | | |
V Sloveniji je veliko tiskarn, ki so se poleg svoje osnovne dejavnosti ukvarjale tudi s proizvodnjo embalaže, vendar se jih je le malo pozneje specializiralo samo na embalažo. Grafična podjetja, ki niso bila specializirana za proizvodnjo embalaže, so se morala spopasti z različnimi težavami v medijskem prostoru. Največ sprememb je prinesel internet in različni nosilci informacij. Priča smo izginjanju grafičnih proizvodov. Do včeraj smo uporabljali tiskani telefonski imenik, danes ga skoraj ni več ali pa je le v skromni nakladi. |
|
Knjige in enciklopedije se borijo z elektronskimi knjigami in spletnimi enciklopedijami. Časopisi imajo poleg spletnih novičarskih portalov konkurenco brezplačnikov, katerim tudi ni zagotovljena prihodnost. Vsa časopisna industrija že dolgo ponuja svoje spletne izdaje. Prvi v Evropi je bil nemški Der Spiegel, kmalu so jim sledili drugi. New York Times se je letos odločil, da bodo morali uporabniki plačevati dostop do spletnega časopisa. Nihče si ni mislil, kako bliskovito bodo vplivali elektronski mediji na tiskarsko industrijo. Dolgoletne napovedi o svetli prihodnosti embalaže so se izkazale za resnične.
Največji pretresi na tiskarskem in embalažnem trgu v Evropi so se začeli v letih širitve EU v vzhodnoevropske države. Krizo so občutili večinoma nemški tiskarji, saj je del nemških podjetij preselilo svoje tiskarne na bližnjo Poljsko, Češko ipd. Delovna sila v novih državah je bila nekajkrat cenejša. Zahodnoevropski tiskarji nikoli ne bi bili pripravljeni delati za tako nizko ceno. Z odpravo mej v EU in prostim prihodom delovne sile novih članic EU pa so se stvari še dodatno spremenile. Nenadoma je na evropskem trgu zavladala ostra konkurenca. Podjetja se borijo za svoj obstoj s svojo konkurenco z najnižjimi cenami. Majhna in srednja podjetja, ki niso specializirana, so s spuščanjem cen s tem obsojena na propad. Da se je vsa stvar obrnila na glavo, je poskrbela tudi Kitajska s svojim tržnim gospodarstvom. Hudo konkurenco predstavljajo Kitajci ne le evropskemu prostoru, ampak tudi ameriškim, kanadskim in drugim tiskarjem in proizvajalcem embalaže. Če se splača sodelovati naročnikom embalaže v dvomilijonski Sloveniji s kitajskimi proizvajalci embalaže, kaj pomeni to šele za večje trge. Embalaža je proizvod, ki ima dolgotrajno vrednost in ni kot dnevni časopis, ki ima najkrajšo vrednost. Zato lahko Kitajska in druge države z lahkoto konkurirajo evropskemu trgu.
Neverjeten vzpon mesta Shenzen
Kitajska industrija embalaže predstavlja 2,5 odstotka BDP Kitajske in je ena od najbolj rastočih panog. Do leta 2015 računajo na 16-odstotno letno rast. Velik del proizvodnje embalaže je usmerjen v izvoz. Zelo se razvija papirna embalaža, saj je kar najmanj obdavčena z okoljskimi dajatvami.
Na Kitajskem je več kot 180.000 grafičnih podjetij, v katerih je zaposlenih več kot 3,4 milijona delavcev, kar je več kot v celotni Evropi in Ameriki skupaj. A tudi sicer je kitajski gospodarski razvoj osupljiv, kar kažejo vsi ekonomski kazalci za lansko globalno krizno leto, ki je Kitajsko komaj oplazilo. Poseben primer kitajskih preskokov je mesto Shenzen, eno večjih mest, za katerega verjetno niste še nikoli slišali. Pred tridesetimi leti to mesto ni obstajalo, danes pa ima okoli 13 milijonov prebivalcev, kar je skoraj dvakrat toliko kot London. Shenzen je v pokrajini Guangdong, ki leži 25 kilometrov iz Hong Konga in ima 15.500 grafičnih in embalažnih podjetij, v katerih je zaposlenih 530.000 ljudi.
Nizke cene zaradi poceni delovne sile
Podjetje Leo Paper Group je eno od podjetij, ki so že dalj časa usmerjena na evropske in ameriške trge. Glavna dejavnost so knjige in embalaža. Zaposlenih ima 24.000 ljudi. Velikosti podjetij so nepredstavljive ne samo za slovenske, ampak tudi za evropske razmere.
In kako je pri nas? Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je pri nas registriranih 612 grafičnih in embalažnih podjetij, ki zaposlujejo okoli 5000 delavcev. Največje podjetje ima okoli 400 zaposlenih.
S povečanjem izvoza kitajskega blaga se je povečalo tudi povpraševanje po embalaži, navodilih in preostalih grafičnih izdelkih. Z izboljšanjem tehnologije Kitajci uspešno izboljšujejo kakovost. Poleg kakovosti je cena najvažnejši dejavnik, ki je na Kitajskem za zdaj konkurenčna zaradi poceni delovne sile. Vendar Kitajska noče biti več poceni svetovna tovarna, njen načrt je postati visokotehnološko svetovno gospodarstvo po zgledu Japonske in Južne Koreje.
Cenejša proizvodnja embalaže se zdaj že seli v Vietnam, Indijo, Bangladeš, Kambodžo. Poleg Kitajske in preostalih azijskih držav v prihodnosti zagotovo lahko pričakujemo razvoj v Indiji, saj se razvija tudi na tem področju. Poleg ekonomskega razcveta se v Indiji pričakuje tudi več prebivalcev, saj bo do leta 2040 imela 1,52 milijarde, Kitajska pa »le« 1,45 milijarde prebivalcev.
http://english.peopledaily.com.cn/200512/30/eng20051230_231896.html
http://www.euromonitor.com/Packaging_Industry_in_China
http://www.sino-corrugated.com/SinocorrChina/eng/news.2bed1110c3dda2d7.htm
http://www.iconeye.com/index.php?option=com_content&view=article&id=3297:shenzhen
http://www.leo.com.hk/
http://www.print-media-academy.com/