| Avtorica: Urška Košenina |
Tradicionalni Dnevi slovenskega lesarstva so se letos osredotočali na izzive lesne in pohištvene industrije, krožnega gospodarstva, internacionalizacijo, pa tudi na zagotavljanje usposobljenih kadrov v lesarstvu ter za izvajanje industrijske strategije, v kateri ima lesno-predelovalna panoga pomembno vlogo. Osrednji dvodnevni strokovni dogodek slovenske lesne industrije, ki je letos potekal v živo v ljubljanskem Grand Hotelu Union, je privabil več kot 250 udeležencev. Poleg okroglih miz in strokovnih predavanj so dneve obogatili tudi z podelitvijo nacionalnih priznanj in nagrad za Lesarski presežek leta 2022, potekalo pa je tudi mednarodno poslovno srečanje lesarskih podjetij.
Iz razprav na dogodku
Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo: »Les je trajnostni material in ima kot surovina velik razvojni potencial za našo državo. V tej luči je predelava in uporaba lesa ključnega pomena pri doseganju podnebnih ciljev Evropskega zelenega dogovora in za znižanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Na ministrstvu smo les prvenstveno prepoznali kot material za industrijsko predelavo in ne kot energent. Pri javnem naročanju smo razširili obvezno uporabo lesa pri gradnji stavb, naročanju stavbnega pohištva in protihrupnih ograj.«
Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: »Predelavo in uporabo lesa podpiramo tudi z različnimi spodbudami. Aprila smo objavili razpis iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost v višini 28 milijonov evrov, v pripravi pa je še dodatni razpis za mikro podjetja in obrtnike. Ti ukrepi bodo povečali domačo predelavo lesa in zmanjšali izvoz nepredelane hlodovine, za kar si še posebej prizadevamo.«
Rok Capl, vršilec dolžnosti direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija, je poudaril pomen promocije slovenskega lesa in lesenih izdelkov: »Prizadevamo si za pozitivno podobo lesa v splošni in strokovni javnosti ter krepimo zavedanje o lesu. V ta namen smo lani prvič zagnali promocijsko kampanjo Uporabimo slovenski les, s katero les promoviramo kot material prihodnosti ter strokovno in laično javnost ozaveščamo o njegovih prednostih ter spodbujamo k njegovi uporabi.«
Na okrogli mizi o izzivih in perspektivah evropske lesne in pohištvene industrije, vodila jo je Andreja Kutnar iz Innorenew CoE, so sodelovali Danilo Anton Ranc (MGRT), Anton Harej (MKGP), dr. Martin Batič (MOP), doc. dr. Iztok Šušteršič (Innorenew CoE), prof. dr. Miha Humar (Biotehniška fakulteta), Albin Škalič (Murales d.d.) in Marko Lukić (Lumar IG d.o.o.). Ocenili so, da ima Slovenija dovolj lesa in znanja za njegovo predelavo, za doseganje večje trajnosti pa bo potrebno večje sodelovanje in usklajevanje med državo in panogo. Okroglo mizo je odprl Edi Snaidero, predsednik EFIC – Konfederacije evropske pohištvene industrije, ki je predstavil ključna področja ter situacijo in trende v EU na področju pohištvene industrije. Poudaril je tudi, da je lesna industrija trendsetter za Zeleni dogovor.
Mnenja z okrogle mize
Danilo Anton Ranc (MGRT): Smo v prelomnih trenutkih za razvoj lesne industrije. Sprejeli smo Slovensko industrijsko strategijo, v katero je končno umeščena lesna industrija. Imamo Innorenew center v Izoli. Povečala se bo predelava naravnih virov, ki vežejo CO₂. Nujno je povečati predelavo lesa in podpirati začetne investicije. Potrebno pa je tudi motivirati zaveznike za uporabo lesa preko javnih naročil, da bi zvišali porabo lesa na 50 %. Nujno je potrebno spremeniti miselnost države do te panoge – les kot material za industrijsko predelavo, ne kot energent. Ustaviti moramo izvoz lesa na Kitajsko.
Anton Harej (MKGP): Potrebna je motivacija in povezovanje manjših lastnikov gozdov za aktivacijo in gozdno nego. Določene vrste dreves so še bolj na udaru kot druge. Potrebna sta tudi boljše upravljanje s populacijo divjadi in strateški načrt kmetijske politike.
Dr. Martin Batič (MOP): Resolucija o dolgoročni podnebni spremembi vključuje tudi sektor široke rabe, uporaba lesa v stavbah. Do leta 2050 naj bi Slovenija postala podnebno nevtralna. V delu je prenova 3 % stavb javnega fonda. Sprejet je tudi odlok o porabi sredstev podnebnega sklada – subvencije za javni stavbni fond, za trajnostno gradnjo z lesom in trajnostno gradnjo nič ogljičnih stavb.
Doc. dr. Iztok Šušteršič (Innorenew CoE): V zadnjih letih je vidna sprememba mentalitete . V industriji se je nabralo toliko kapitala, da se ga vlaga v produkte z dodano vrednostjo. Raziskovalne inštitucije si morajo zaslužiti naklonjenost industrije. Država mora spremljati, kam gre njen denar, da izvaja nadzor nad projekti, v katere vlaga. Moraš biti dovolj dober, da dobiš denar za raziskave.
Prof. dr. Miha Humar (Biotehniška fakulteta): V Sloveniji imamo odprtih preko 1.000 programov. To ne bi smelo biti dovoljeno. Da zanimanje za poklic lesarja raste, morata biti izpolnjena dva pogoja. Pomembno je povpraševanje po kadrih s strani industrije in ponudba inštitucij. V zadnjih letih se z novimi, uspešnimi podjetji veča število študentov lesarstva. Potrebujemo torej pametno štipendijsko politiko. Ne smemo govoriti o propadu lesne industrije, zmanjševati moramo birokratske ovire ter promovirati lesarstvo. Na Visoki šoli za lesarstvo letno konča šolanje okoli 30 lesarjev. Vsi dobijo službo, med njimi ni brezposelnih.
Albin Škalič (Murales d.d.): V stolu je 10 do 12 % lesa (povprečno). Z novimi tehnologijami želimo vsebnost lesa povečati na 15 do 17 %. Trg terja kvaliteto. Še vedno me žalosti, da drevo, ki raste v Sloveniji sto let, zapusti državo v obliki hloda. Je pa res, da se pohištvena industrija postavlja nazaj na noge.
Marko Lukić (Lumar IG d.o.o.): Slovenci delamo najboljše montažne hiše na svetu. Bolj kot greste na sever, slabša je gradnja. Slovenska montažna hiša je kos z najvišjo dodano vrednostjo, ki zapusti Slovenijo. Imamo tehnologijo, certifikate itd. Osrednja točka trajnosti so ljudje. Kako ravnamo z ljudmi, kakšne izzive jim ponujamo, kako jih motiviramo itd. Le motivirani ljudje dajejo dobre rezultate. Potrebno je iskati priložnosti tam, kjer se drugi ne upajo. Dovolj dolgo smo bili janičarji, nehajmo izvažati slovensko hlodovino.
Na dogodku so predstavili tudi izvedbeni načrt ukrepov za razvoj lesne industrije, predstavili nove finančne spodbude za razvoj lesno-predelovalne panoge, kako lahko struktura gozdov vpliva na razvoj lesne industrije in spremembe v sistemu zelenega javnega naročanja.
Razvoj lesne industrije
Izvedbeni načrt ukrepov za razvoj lesne industrije do 2030 je predstavil Kim Turk Mehes (Deloitte), dr. Simon Poljanšek (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) pa je opozoril, kako lahko lastništvo gozdov vpliva na posek in na težave z razdrobljeno posestjo: Les je najpomembnejša obnovljiva surovina v naši državi. Splošne koristi gozda so pomembne, a tudi gospodarski pomen lesa ni zanemarljiv. Tradicija, kultura in znanje našega gozdarstva in lesne industrije lahko pomembno prispevata k oplemenitenju lesa iz našega gozda in trajno prispevata svoj delež k dodani vrednosti ustvarjeni v državi. Gozd tudi pomembno vpliva k socialni varnosti in kakovosti življenjske ravni podeželskega prebivalstva. 20 % gozdov je v lasti Republike Slovenije (SiDG d.o.o.), ostalo je poleg gozdov v lasti lokalnih skupnosti v zasebni lasti fizičnih ali pravnih oseb. Kako pomemben je lahko vidik lastništva pove podatek, da je bilo v letu 2021 od načrtovanega najvišjega možnega poseka 7 mio m³, posekanega po uradnih evidencah le 4 mio m³. Medtem ko je stopnja uresničitve načrtovanega poseka v gozdovih, s katerimi upravlja SiDG, visoka, pa je drugačna zgodba za gozdove, katerih lastniki imajo majhno in razdrobljeno posest, so nevešči dela in preslabo opremljeni oz. neusposobljeni. Še naprej bomo z ukrepi sofinanciranja po Pravilniku o varstvu gozdov, ukrepi PRP in preko načrta za odpornost in okrevanje (EU) spodbujali lastnike gozdov k negi in vzgoji kvalitetnih sortimentov. Z ukrepi zaščite pred objedanjem, odstranjevanjem invazivnih vrst ter obžetvami pa omogočali pester izbor v zmesi drevesnih vrst.
O oblikovanju blagovne znamke in trženja pohištvenih produktov z vidika sprememb, ki jih prinaša krožna ekonomija, je razpravljala Lynne Elvins, oblikovalka z mednarodnimi izkušnjami:
Prekiniti moramo z linearnim načinom razmišljanja. Faza dizajna je najpomembnejša. Odgovoriti si moramo na vprašanje »Kje bo izdelek končal?«. Torej, iz česa bomo izdelek izdelali, kaj bo potem z njim, ponovna uporaba, reciklaža itd. Primer dobre prakse je Sebastian Cox iz Anglije, ki je iz odpadkov izdelal nove izdelke. Ste vključeni v certifikacijske sheme? Kako gledate na odpadek? Ga lahko preobrazite? Vse to so ključna vprašanja za proizvajalce, ki si želijo krožnega izdelka. Kakšno dolgoživost ima vaš izdelek? Primer dobre prakse je Jan Hendzel, ki izdeluje pohištvo, ki zelo dolgo traja. Gre sicer za dražje izdelke, ki pa potrebujejo več desetletji, da propadejo. Zanimiv primer je tudi Ikea, ki je vzpostavila Circular Hub. Kupujejo nazaj vaše Ikea izdelke. Kako bi vi to izvedli, če bi morali kupovati nazaj vaše uporabljene izdelke? Dober primer sodelovanja sta podjetja John Lewis in Rental. Prvi je trgovec z lesenim pohištvom, drugi pa najemniška platforma. Povezali sta se in oddajata leseno pohištvo ljudem v najem. Vprašati se morate tudi, če o tem, kar počnete, komunicirate javnosti. Nikoli se ne smete nehati spraševati »Kaj lahko še naredite?«, da bo vaš izdelek bolj trajnosten.
Spodbudna je bila predstavitev trendov in inovativnih rešitev v leseni gradnji podjetja iQwood. Martin Hladnik je govoril o njihovi inovaciji: Smo startup podjetje in smo se povezali s podjetjema Lumar in Ecoart. Izdelujemo masivne lesene stene in stropove brez dodanih lepil. Gre za visoko tehnološko inovacijo. Produkt je zelo specifičen. Razvili smo lasten stroj za proizvodnjo sten. Smo zelo okoljsko naravnani in si želimo, da bi proizvajali slovenski les na najbolj trajnosten način. Cilj je, da se proizvodnja v Sloveniji povečuje in da osvojimo EU trge. Prva naložba v to smer je franšiza v Nemčiji, ki bo začela delovati oktobra letos.
Posebej zanimive so bile razprave o kadrih in poklicih v lesarstvu ter o pomoči lesarskim podjetjem pri širitvi poslovanja na tuje trge. Temu je bilo namenjeno mednarodno poslovno srečanje lesarskih podjetij.
Lesarski poklic je potrebno narediti bolj privlačen
Pomanjkanje kadra v lesarstvu ne velja le za Slovenijo, temveč gre za globalno težavo, saj se mladi pretežno zaradi premajhnega plačila in težkih pogojev dela ne odločajo za poklice v tej panogi. To je tudi razlog, da v nekaterih državah celo opuščajo tovrstne izobraževalne programe. Po besedah Damirja Orehovca, državnega sekretarja z Ministrstva za znanost, šport in izobraževanje, si država prizadeva narediti lesarski poklic bolj privlačen. »Ena od rešitev za večji interes za lesarske poklice je večja vključenost dijakov v vajeništvo, s čimer jim bo tekla delovna doba in bodo za svoje delo med šolanjem dobili plačilo. Delodajalci pa bodo – seveda ob pogoju ustreznejšega plačila in boljših delovnih pogojev – lažje zadržali takšnega vajenca,« je dejal. Ob tem je poudaril, da je na slovenskih lesarskih šolah trenutno 900 dijakov, le slabih deset odstotkov pa jih je udeleženih v vajeništvu.
Podeljena priznanja in nagrade za Lesarski presežek leta 2022
Na 3. Dnevih slovenskega lesarstva so bile podeljene tri nacionalne nagrade in sedem priznanj za oblikovalski Lesarski presežek leta 2022. Dobili so jih avtorji izdelkov, ki so sestavljeni pretežno iz lokalnega lesa in ustvarjajo nove tržne niše ter imajo velik potencial, da uspejo tudi v tujini.
Komisijo so sestavljali Julijan Krapež, Zarja Vintar in Mateja Panter (Društvo oblikovalcev Slovenije), Igor Stepančič, (pohištvena industrija), Mitja Špes (Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo) in Irena Meterc (SPIRIT Slovenija).
Dobitniki priznanj za lesarski presežek leta so:
- Olimp, Avtorja: Katjuša Kranjc, Rok Kuhar
- Kočevski brlog, Avtorja: Gašper Premože, Matejka Dekleva; soavtor: Tadej Šulman
- Leseno sobno kolo Annum, Avtorja: Erik Močnik, Matjaž Podobnik
- Poganjalček Vroom, Avtor: Jernej Kropej
- Nautilus pod, Avtor: Igor Arh
- Gugalnica Playwood, Avtorica: Pia Groleger
- Leseno okno natura Ultimo, Avtorica: Liza Križnar, M Sora
Prejemniki enakovrednih nagrad za lesarski presežek leta so:
- Caroto, sadilni pripomoček za vrtnarjenje, Avtorji: Dušan Grobovšek, Igor Grobovšek, Gal Grobovšek
- Hostel, sestavljivi bivalni moduli, Avtor: Andrej Milovanovič
- Fraxi, pohodne palice, Avtor: Matic Pošebal
