Slovenijo želimo tržiti kot butično destinacijo – EOL 111/112

Kako se Slovenija trajnostno pozicionira v tujini?

S shemo je Slovenija vedno bolj deležna pozornosti tudi tujih javnosti. Koncept Zelene sheme smo predstavili v Bruslju na Evropski komisiji in na globalni turistični borzi ITB Berlin 2016, in sicer strokovni turistični javnosti. Na STO izvajamo ukrepe spodbujanja trajnostne rasti, razvoja turističnih produktov visoke dodatne vrednosti, hkrati pa Slovenijo med izbranimi ciljnimi skupinami pozicioniramo kot butično, varno, zeleno, aktivno in zdravo destinacijo. V skladu z vsemi prizadevanji globalni in evropski turistični trg Slovenijo vse bolj dojemata kot trajnostno deželo. Velikega pomena pa je, da jo tako dojemamo tudi mi sami. Nenazadnje z razvojem trajnostnega turima vplivamo na boljšo kakovost življenja.

Zelena shema je sistem, ki priporoča uporabo GSTR orodja in bo pod krovno znamko SLOVENIA GREEN združil vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogočal primerjavo z ostalimi zelenimi destinacijami po svetu, hkrati pa dodal nacionalni karakter, ki bo omogočal lažje pozicioniranje zelene Slovenije na globalnem zemljevidu. Kateri so indikatorji trajnostnih turističnih destinacij, ki jih morajo destinacije uvesti za umestitev v zeleno shemo?

Temeljna zaveza destinacij in ponudnikov je, da delujejo po trajnostnih načelih in da si nenehno prizadevajo za izboljšave. Zbiranje in vnašanje podatkov je osnova za izdajo končne ocene trajnosti. ZSST temelji na globalnih kriterijih, je globalno priznana in omogoča mednarodno primerjavo. Green Destinations Standard (GDS) je priznan s strani Global Sustainable Tourism Council (GSTC), kar posledično velja tudi za SLOVENIA GREEN (SG). V skladu z navodili za pridobitev znaka SLOVENIA GREEN se destinacije ocenjujejo po globalnih kriterijih GDS, ki zajemajo GSTC in ETIS (European Tourism Indicator System) kriterije. Ponudniki, ki vstopijo v ZSST, morajo pridobiti oz. posredovati enega izmed šestih mednarodno uveljavljenih in s strani SLOVENIA GREEN verificiranih znakov.

Kakšni so konkretni kriteriji?

Temelj za ocenjevanje sestavlja sto kriterijev šestih tematskih področij (destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima, poslovanje turističnih podjetij) in 140 referenčnih kazalnikov, ki zajemajo sledeča področja: geografski podatki, narava, okolje, kultura in tradicija, ljudje in gostoljubje, zelena ekonomija. Geografski podatki zajemajo splošne podatke o destinacijah (naziv, prebivalstvo, nadmorska višina, velikost itd.). Kazalniki s področja narave so zavarovana območja, vode, nepozidane površine, širjenje mest, opazovanje živalstva in rastlinstva, vpliv turizma na naravo, naravni parki in gozdovi itd. Kakovost zraka in zelena energija sta dva od skupno šestintridesetih kriterijev s področja okolja. H kulturi in tradiciji spadajo kulturna dediščina, tradicionalna arhitektura in drugo. Poleg človekovih pravic, zdravstva in javnih prevozov so destinacije ocenjene tudi glede na indikatorje sezonskosti, prenočitvenih zmogljivosti in ostalih kazalnikov s področij ljudje in gostoljubje ter zelena ekonomija.

Kakšne so prednosti Slovenije kot zelene turistične destinacije, kje so naše omejitve in kaj nam bo zelena shema prinesla?

Največja konkurenčna prednost Slovenije je nedotaknjena raznolika narava, ki jo s trajnostnim razvojem vključujemo v produkte višje dodane vrednosti. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi in ena najbogatejših z vodo. Privlačna konkurenčna turistična ponudba, zasnovana na trajnostnem konceptu ter razvoju kakovostnih in inovativnih turističnih produktov visoke dodane vrednosti, je tisti ključni element konkurenčnosti, ki našo deželo in njeno turistično ponudbo razlikuje od ostalih destinacij. Zelena shema je temelj, na katerem gradimo trajnostno in zeleno Slovenijo. Zavedamo se, da je uvajanje trajnostnega poslovanja proces nenehnih izboljšav. Pomembno je, da povečamo kritično maso oziroma število ponudnikov. Pri tem je pomembno, da zelene destinacije spodbujajo ponudnike, da postanejo zeleni in trajnosti. Primer dobre prakse je Ljubljana, ki spodbuja ponudnike namestitev k trajnostnemu razvoju oz. k pridobitvi mednarodno priznanih okoljskih znakov.

V prihodnosti je predviden razvoj novih kategorij znaka Slovenia Green: Slovenia Green Farm Stay, Slovenia Green Attraction, Slovenia Green Event.

S katerimi omejitvami v zakonodaji se soočate v primeru trajnostnega turizma in na kakšen način še spodbujate uveljavljanje načel trajnostnega razvoja v turizmu?

Trajnostni turizem smo že pred leti vtkali v vsa področja svojega delovanja. Sprva smo se spraševali, ali bo to usmeritev slovensko turistično gospodarstvo tudi pripravljeno udejaniti. Opažamo, da drugi sektorji našim trajnostnim usmeritvam sledijo s previdnimi in majhnimi koraki. Kot turistični pionirji si želimo, da bi vsi skupaj sledili trajnostnemu razvoju in premagali ovire na poti do trajnosti, kot so omejitve na področju infrastrukture in transporta. Verjamemo, da je in bo k trajnostnem in zelenem razvoju v veliki meri pripomoglo tudi dejstvo, da vse več ljudi dejansko živi zelen, aktiven in zdrav koncept, s čimer se lahko poistovetijo tudi turistični ponudniki in destinacije.

Danes imamo v Sloveniji številne imetnike okoljskih certifikatov in prejemnike mnogih evropskih in domačih priznanj, kot so Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope, Evropske destinacije odličnosti (EDEN), naj pa tudi omenim nagradi za inovativnost in kreativnost, to sta snovalec – spodbuja promocijo in uresničitev novih idej – invencij v turizmu, in sejalec – za ustvarjalne in inovativne turistične dosežke. Številna priznanja, ki jih Slovenija dobiva za razvoj trajnostnega in inovativnega turizma, ob tem pa intenzivna in usklajena promocija Slovenije so dejstva, ki vplivajo na izjemno publiciteto v tujih medijih, dobre turistične rezultate in nadpovprečno rast obiska tujih gostov.

Nekatere turistične destinacije, ki se znajdejo na turističnih portalih, kot je npr. Trip advisor, so kmalu tako obljudene, da morajo države (Tajska, Filipini npr.) omejiti ali celo popolnoma prepovedati obiske, da ohranijo naravne habitate. Je v omenjenih zelenih kriterijih tudi priporočilo o primernem številu obiskovalcev, ki ohranja naravne danosti območja? Pri nas opozarjajo na preveč množičen obisk planin.

Z zavezanostjo zelenemu, trajnostnemu turizmu prispevamo k uresničevanju cilja slovenskega turizma. To je, da postane Slovenija 5-zvezdična destinacija in ena najbolj privlačnih in prepoznavnih trajnostno usmerjenih destinacij s turističnimi produkti visoke dodane vrednosti. Nismo naklonjeni masovnemu turizmu. Slovenijo želimo ohraniti in tržiti kot butično destinacijo za obiskovalce z višjo kupno močjo, ki so okoljsko visoko osveščeni in trajnostno usmerjeni potrošniki.

Katere marketinške kampanje pripravljate in kam bodo usmerjene? Kaj bo v fokusu kampanje?

V središče svojega delovanja smo postavili vsebinski digitalni marketing. Sistematično smo se lotili komuniciranja prek družbenih medijev. Postavljamo nov portal in zagnali smo veliko digitalno kampanjo »I FEEL SLOVENIA – MAKE NEW MEMORIES«. Obogatili smo mediateke z novimi fotografijami in videi ter začeli projekt Ambasadorji znamke I feel Slovenia za še učinkovitejše digitalno komuniciranje.

Težnja STO je, da v skladu z mednarodnimi trendi in strategijo Digitalna Slovenija 2020 na vseh nivojih v Sloveniji, od lokalnega, podjetniškega, prek produktnega in nacionalnega, razvije sodobne in atraktivne digitalne platforme, komunikacije in vrhunske vsebine.

Kako je zasnovana kampanja?

Kampanja I FEEL SLOVENIA – MAKE NEW MEMORIES je zasnovana na privlačnih zgodbah o Sloveniji kot o deželi različnih doživetij. Klik na oglase pa privede do konkretnih turističnih paketov, ki jih je pripravilo slovensko turistično gospodarstvo. Velik korak na področju vsebinskega digitalnega marketinga že daje odlične rezultate. Prav tako smo nadgradili poslovne dogodke za organizatorje potovanj in novinarje ter pričeli razvijati nove trge. 

* Od avgusta 2015 spet deluje Javna agencija RS za trženje in promocijo turizma, Slovenska turistična organizacija (STO). S tem je slovenski turizem ponovno dobil samostojno organizacijo, ki izvaja naloge nacionalne turistične organizacije, v prvi vrsti promocijo naše države kot turistične destinacije na tujih trgih.

 Prispevek v pdf obliki.