| Zbiranje odpadnega papirja | | Barbara Černe | |
| Pravi vihar je povzročila zamisel ob napovedi Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki Ministrstva za okolje in prostor, da po šolah ne bi smeli več zbirati odpadnega papirja. K sreči je ideja zaklenjena v predalu. A zgodba o odpadnem papirju je napeta – v njej nastopa vse več tatov. Odpadni papir postaja vse pomembnejša in čedalje bolj iskana surovina za proizvodnjo papirja. Ekološko zavedanje je pripomoglo k višjemu odstotku recikliranja, čeprav na tem področju še vedno zaostajamo za drugimi državami znotraj Evropske unije. V komunalnih podjetjih opozarjajo na porast kraj papirja in drugih surovin. | |
»Letno zberemo in predelamo okoli 70 tisoč ton papirnih odpadkov. Levji delež predstavlja karton, ki količinsko pomeni nekaj manj kot polovico zbrane in predelane količine papirnih odpadkov. Sicer se količine zbranega in predelanega papirnega odpada iz leta v leto povečujejo, kar povezujemo tudi s čedalje večjo osveščenostjo, pa tudi vse bolj zahtevno zakonodajo, ki določa ločeno zbiranje odpadkov, ter tudi s tržno vrednostjo papirja,« pravi član uprave Dinosa, mag. Kristijan Mlinar. V podjetju si že vrsto let prizadevajo dvigniti ozaveščenost pri najmlajši populaciji: »Aktivno sodelujemo in logistično podpiramo šolske zbiralne akcije odpadnih materialov, ki jih je mogoče reciklirati. V dogovoru s šolami poskrbimo za dostavo in odvoz zabojnikov, namenjenih zbiranju papirja, zbran papir pa šolam plačamo.« Zbiranje v šolah in vrtcih podpirajo tudi v javnem podjetju Snaga Ljubljana, zato so tam postavljeni tudi ekološki otoki. Lani so zbrali okoli 9.910 ton odpadnega papirja, letos pa bo zavoljo kraj na ekoloških otokih najverjetneje zbranega manj papirja. »Na lokacijah, kjer so kraje najpogostejše, smo posode opremili z dodatnimi ključavnicami, izvajamo pa tudi nadzor z varnostniki. Izgubo količin zbranega papirja zaradi kraj ocenjujemo med 10 in 20 odstotki, odvisno od meseca, vsekakor pa to pomeni okoli 100 tisoč evrov na letnem nivoju,« pravi namestnik direktorja v Javnem podjetju Snaga Ljubljana, Valter Nemec.
»Tudi v podjetju Gorenje Surovine že vrsto let poudarjamo pomen ločenega zbiranja in recikliranja odpadkov. Akcije zbiranja odpadnega papirja organiziramo po vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Z njimi letno zberemo več kot 4 tisoč ton odpadnega papirja. Z vsako akcijo zberemo do tri tone papirja. Samo na širšem območju Maribora sodelujemo s približno petinštiridesetimi šolami, prej občasne akcije pa so na šolah zdaj postale stalnica. Letno imamo več kot petdeset obiskov šolarjev na naših lokacijah, kjer jih seznanimo s postopki zbiranja in predelave papirja ter drugih odpadkov,« pravi Simon Pivec iz podjetja Gorenje Surovine, d. o. o.
Kot še poudarja, je osveščanje mladine pomembno z obeh, okoljskega in ekonomskega vidika: »Odkupimo vsako tono zbranega odpadnega papirja in s tem motiviramo otroke za odgovoren odnos do okolja.« V podjetju Gorenje Surovina navajajo, da so v šestih desetletjih obstoja z zbiranjem in recikliranjem odpadnega papirja ohranili 20 milijonov dreves. Toliko jih raste na celotnem Pohorju.
Pogoste kraje
Tudi zbrane količine papirja in papirne embalaže družbe Saubermacher Slovenija, d. o. o., iz leta v leto naraščajo, finančno pa spodbujajo tudi zbiranje odpadnega papirja po šolah: »Sodelujemo predvsem s šolami na območju UE Lenart. Šola nam javi termin, v katerem učenci prinašajo doma zbrani papir, mi pa jim v tem času brezplačno nastavimo kontejner 5 oziroma 7 m3,« pravi direktor Saubermaher Slovenija, d. o. o., Rudolf Horvat. Kot še dodaja, predajo odpadno embalažo družbam za ravnanje z odpadno embalažo, papir in kartonažo pa v reciklažo papirni industriji doma in v tujini. Rudolf Horvat opozarja še na vse pogostejše kraje ne le papirja, ampak vseh sekundarnih surovin: »Pri tem ne nastane le materialna škoda, ker se večinoma zlomijo pokrovi in ključavnice na posodah, temveč tudi okoljska škoda. Posamezne občine imajo zato manjšo količino ločeno zbranih sekundarnih surovin, prav te pa so merodajne za vračilo sredstev iz okoljskih dajatev nazaj v občinske proračune za ekološke projekte.«
Težave s krajami papirja so zabeležili tudi v MO Celje, kjer imajo postavljenih kar 635 ekoloških otokov, v kratkem pa načrtujejo še postavitev osmih v Vojniku in šestih v Žalcu. »Težava se pojavlja na bolj odmaknjenih eko otokih in pri 1.100-litrskih zabojnikih, ki jih je možno odpreti. Ta problem rešujemo z zamenjavo 1.100-litrskih zabojnikov s tako imenovanimi 1.800-litrskimi zvonovi, ki imajo manjše odprtine,« pravi vodja ločenega zbiranja v podjetju Simbio, Tadej Ferlež. Sicer zberejo šole v šolskem letu od 500 do 700 ton odpadnega papirja, na ekoloških otokih pa se zbere okoli 3.514 ton. »Po naših sejalnih analizah zberemo na ekoloških otokov največ časopisov in revij, sledijo letaki, bistveno manj pa je kartona,« pravi Tadej Ferlež. Največ papirja in tudi drugih frakcij zberejo v Celju, in sicer na Hudinji in v Novi vasi, ter v Žalcu. Za vsak zbrani kilogram odpadnega papirja prejmejo šole in razredi denarni prispevek, tisti, ki zberejo največ odpadnega papirja, pa prejmejo še posebne nagrade na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta. »Višina zneska je odvisna od cene surovin, se pa pretežno giblje od 50 do 80 evrov na tono zbranega papirja. Osnovni namen zbiranja odpadnega papirja je aktivno vključevanje otrok in mladih v procese ozaveščanja, da odpadni papir sodi v reciklažo,« je pojasnil Tadej Ferlež.
Vipapova velika naložba
»Predelan odpadni papir je teoretično možno predelati sedemkrat oziroma celo večkrat, vendar se ob vsaki ponovni predelavi krajšajo vlakna oziroma prihaja do deformacij vlaken v papirju, kar ima za posledico slabšanje mehanskih lastnosti na novo proizvedenega papirja. Zato je potrebno dodajati več svežih vlaken, to je celulozo. V podjetju Vipap namesto celuloze uporabljamo še lesovino, ki jo sami proizvedemo v obratu proizvodnje vlaknin,« pravi namestnica predsednika uprave v podjetju Vipap Videm Krško, d. d., Jožica Stegne, ki je sicer tudi članica upravnega odbora Združenja za papir in papirno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Odpadni papir uvažajo
Odpadni papir je postal cenovno bolj zanimiv za zbiranje, zato so v podjetju Vipap Videm Krško z namenom spodbujanja zbiranja v okolici tovarne septembra uvedli odkup odpadnega papirja. »Odkup organiziramo vsak torek v mesecu od 10. do 16. ure. Poleg navedenega bomo oktobra neposredno v bližini tovarniškega vhoda postavili še nov kontejner za odlaganje odpadnega papirja,« pravi namestnica predsednika uprave Jožica Stegne. V podjetju letno predelajo okoli 205 tisoč ton odpadnega papirja. »V Sloveniji sicer letno predelamo okoli 438 tisoč ton odpadnega papirja. 185 tisoč ton ga zberemo v Sloveniji, ostalo uvozimo,« pojasnjuje sogovornica. Sicer v Vipapu proizvedejo največ časopisnega papirja: »Sedaj proizvedemo od 65 do 70 odstotkov časopisnega papirja, ostalo je recikliran papir za grafične namene. V prihodnje načrtujemo zmanjšanje deleža pridelave časopisnega papirja na 50 odstotkov, ostalo bo namreč proizvodnja bolj specialnih vrst tehničnih, grafičnih ali voluminoznih papirjev,« meni Jožica Stegne, ki opozarja na zelo nestabilne razmere na nabavnih in prodajnih trgih.
Papirna industrija preobremenjena
»Kljub trajnostno naravnanim tehnološkim procesom, uporabljenim obnovljivim surovinam in izdelkom je prav naša panoga zelo obremenjena z raznimi ekološkimi taksami in dajatvami ter ostalimi dajatvami in davki na področju energije. Za slednje v našem podjetju odštejemo 5,5 evra na prodano tono papirja oziroma letno kar 1,1 milijona evrov,« je kritična Jožica Stegne. Konkretno so v podjetju ogorčeni zaradi povišanja dajatev za vodna povračila za porabljeno vodo v letih 2010 in 2011.
»Kljub nižje odmerjenim akontacijam, ki smo jih plačali v letu 2010, bo končna odločba za plačilo dajatev za leti 2010 in 2011 višja za kar 240 odstotkov glede na leto 2009, kljub enaki porabi vode ter nespremenjeni zakonodaji na tem področju. Posledično bomo plačali 510 tisoč evrov več dajatev v državni proračun. Na nivoju Združenja papirne in predelovalne industrije Slovenije pri GZS so dali pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti in zakonitosti Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Navedena uredba je destimulativna z vidika izvajanja ukrepov zniževanja onesnaževanja, saj se plačuje v tekočem letu na osnovi predhodnega leta. To pomeni, da kljub manjšemu onesnaževanju v tekočem letu plačujejo enako, kot da ukrepov ne bi izvajali.«
Kot je še razložila Stegnetova, je bila s povišanjem trošarine na električno energijo ter plin v letu 2010 na 3,5 evra/Mwh prav papirna industrija najbolj stroškovno obremenjena: »Bistveno se je znižala konkurenčnost glede na ostale proizvajalce papirja v Evropi. Strošek trošarine za električno energijo in plin je pri ostalih proizvajalcih papirja v Evropi bistveno nižji ali pa ga sploh ni. Države, ki imajo uvedeno trošarino za električno energijo, imajo hkrati uvedene mehanizme za vračilo trošarin. Teh mehanizmov pri nas ni, zato člani podjetij in GZS apeliramo na Ministrstvo za finance, da se pospešijo postopki za uvedbo tega mehanizma, ki bo podjetjem omogočil konkurenčen položaj na trgu.«
Nefleksibilnost trga delovne sile
Papirna in papirno predelovalna industrija v Sloveniji se srečuje tudi z nefleksibilnostjo trga delovne sile, zato je že predlagala uvedbo urgentnega zakona o fleksibilnosti trga delovne sile.
»Vodilnim v zbornici smo predlagali pobudo za ustanovitev sklada za presežne delavce, ki bi podjetjem omogočil plačevanje nadomestila delavcem za čas krajše ustavitve proizvodnje v primeru izgube naročil. Menimo, da bi slednje bistveno pripomoglo k razbremenitvam podjetij v sedanji situaciji, ko obseg proizvodnje niha glede na naročila, podjetja pa se trudijo tudi v teh časih preživeti in najti nove možnosti na trgu ter zadržati delavce,« pravi Jožica Stegne, ki opozarja še na težave s financiranjem proizvodnje in investicij: »Tu mislim predvsem na cene denarja, ki so v Sloveniji po zadnjih podatkih že skoraj dvakrat višje od evropskega povprečja.« Kot zaključuje, si papirničarji v Sloveniji želijo predvsem konkurenčno poslovno okolje, ki jim bo omogočalo, da bo imela slovenska papirna industrija, ki je večinoma usmerjena v izvoz, enake pogoje poslovanja kot njeni konkurenti na trgu.
