Mehansko recikliranje plastike
»Evropska komisija in Circular Plastics Alliance sta jasno definirali cilj porabe 10 milijonov ton recikliranih materialov v plastičnih izdelkih ali embalaži do leta 2025 oz. 2030. Hkrati sta tudi opredelili pričakovane deleže različnih vrst recikliranega plastičnega materiala v proizvodih. Četudi so dokumenti še v usklajevanju, je že sedaj jasno, da bo uporaba recikliranih plastičnih materialov v naslednjih letih postala zakonodajna obveza. Kljub temu, da razmer na majhnem slovenskem trgu ne poznam prav dobro, ne morem razumeti, da Slovenija k uporabi recikliranih materialov ter udejanjanju smernic EU ne pristopi bolj aktivno,« odgovarja na vprašanje o recikliranju plastičnih odpadkov v Sloveniji dr. Manica Ulčnik-Krump, direktorica Interzero Plastics Innovations. Pravi, da je izvoz plastičnih odpadkov neustrezen pristop. Njihov patentirani postopek mehanskega recikliranja pa omogoča izdelavo reciklatov, ki so primerni za zelo široko paleto izdelkov – od kmetijstva in vrtnarstva do embalaže za živila in kozmetiko in izdelkov za prosti čas. Delež uporabe reciklatov raste, povpraševanje je že večje od ponudbe.
Vaša inovacija za mehansko recikliranje odpadne plastike je bila potrjena kot evropski patent potem, ko je bila že več let v uporabi, torej je preizkušena v industriji in se lahko ocenijo tudi ekonomski učinki. Za kakšen inovativni postopek gre, kje ste ga najprej uvedli in kakšne so njegove prednosti v primeri s kemičnim recikliranjem?
Patentiran postopek, ki smo ga razvili v Interzero Plastisc Innovations, inovacije in razvoj d.o.o., za katerega nam je Evropski patentni urad podelil evropski patent 2 770 016 B1, je proces mehanskega recikliranja. Omogoča kemično nadzorovano prilagajanje predelovalnih lastnosti plastičnih materialov iz sortno homogenih frakcij odpadne polietilenske lahke embalaže. Ta embalaža, ki jo končni uporabniki poznajo kot nosilne vrečke ali kot plastenke za čistila, je dokaj onesnažena in ni drugostopenjsko sortirana na frakcije produktov. Inovacija omogoča, da s posebno kombinacijo kemijskih dodatkov in modifikatorjev iz materialov po prvostopenjskem sortiranju odpadne embalaže razvijemo polietilen visoke gostote, ki je primeren za proizvodnjo visoko kakovostnih materialov z lastnostmi, ki so ustrezne za proizvodnjo pihane embalaže.
Zakaj ni potrebno ponovno sortiranje?
Pri tem postopku s kemično nadzorovanimi postopki spremenimo lastnosti polietilenske lahke odpadne embalaže, ki je bila prej primerna zgolj za proizvodnjo nizkokakovostnih cevi, v materiale, ki jih lahko neposredno uporabimo za proizvodnjo pihane embalaže. S to inovativno tehnologijo predelave in brez drugostopenjskega sortiranja pridobimo reciklirane materiale. Njihove tehnične in predelovalne lastnosti so primerljive z materiali iz primarnih virov. Postopek omogoča podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo plastičnih materialov ali proizvajajo izdelke iz recikliranih plastičnih materialov, velik prihranek pri porabi energije, prihranek surovin in zmanjšanje emisij CO₂ oziroma toplogrednih plinov. Industrijskim sortirnicam odpadkov pa postopek omogoča boljšo izkoriščenost njihovih kapacitet, saj izključuje drugostopenjsko sortiranje.
To ni kemično recikliranje.
Ne, četudi z dodajanjem aditivov delno posegamo v strukturo molekul. To nam namreč omogoča prilagajanje viskoznosti oziroma tako imenovanega indeksa tečenja materiala v talini in doseganje skladnosti sicer neskladnih poliolefinskih materialov, saj je polietilen po sortiranju onesnažen z ostanki polipropilena. Vendar postopek ni proces kemičnega recikliranja. Gre za običajen mehanski postopek ekstruzije ali kompaundiranja, ki se uporablja tudi v postopkih prilagajanja tehničnih lastnosti plastike iz primarnih virov. Primerjave prednosti oziroma slabosti mehanskega ali kemičnega recikliranja so znane. Produkti kemičnega recikliranja so sicer kakovostno popolnoma identični materialom iz primarnih virov, le da se kot surovinski vir uporabljajo sekundarni viri. So pa postopki kemičnega recikliranja zelo kompleksni in energijsko intenzivni petrokemični procesi. Postopki mehanskega recikliranja so energijsko manj intenzivni in bistveno manj obremenjujejo okolje. Vendar se soočamo z določenimi omejitvami glede kakovosti materialov, ki jih po tem postopku pridobivamo. Zato ocenjujem, da ni smiselno pavšalno primerjati obeh postopkov recikliranja, saj takšna ocena terja celovito vrednotenje porabe energije, kemijske kakovosti osnovnega surovinskega vira, njegove homogenosti, degradacije, kontaminacije in tako dalje.
Se ukvarjate tudi s kemičnim recikliranjem?
Seveda, naše podjetje se intenzivno ukvarja tudi s področjem razvoja kemičnega recikliranja in predvsem z vrednotenjem ustreznosti surovinskih virov v teh procesih. Zelo zmotno je namreč splošno veljavno laično mnenje, da lahko z različnimi postopki kemičnega recikliranja predelamo vse, česar ne moremo predelati s postopki mehanskega recikliranja. Surovinski viri, ki jih lahko uporabimo v postopkih kemičnega recikliranja, morajo namreč ravno tako zagotavljati minimalno vsebnost posameznih polimernih komponent ter njihovo ustrezno homogenost in čistost.
Kakšna je kakovost plastike, kakšne so njene lastnosti po mehanskem recikliranju in v katerih dejavnostih se lahko uporabi ta reciklat? Ali se na trgu povečuje povpraševanje po reciklatih, v katerih panogah, kako je to na nemškem trgu, kako v Sloveniji? Se zadržanost do uporabe reciklatov v proizvodih zmanjšuje?
Z našo inovativno tehnologijo mehanskega recikliranja zagotavljamo kakovost recikliranih materialov, katerih tehnične in predelovalne lastnosti so popolnoma primerljive z materiali iz primarnih virov. Ker lahko prilagajmo tehnične lastnosti materialov namenu njihove uporabe, so ti reciklati primerni za široko paleto izdelkov in uporabo v kmetijstvu in vrtnarstvu, posredni embalaži za živila in kozmetiko, izdelkih za šport in prosti čas, za dizajnersko pohištvo in gospodinjske predmete. Omejitve področij uporabe narekuje predvsem zakonodaja, ki natančno opredeljuje oziroma omejuje uporabo recikliranih materialov iz virov plastičnih odpadkov frakcije odpadne embalaže po uporabi. Tako recikliranih materialov, ne glede na njihovo tehnično kakovost, ne moremo uporabljati na primer za izdelke, ki imajo neposreden stik s hrano, saj za surovine iz virov plastičnih odpadkov v frakciji odpadne embalaže ni možno zagotoviti njihove sledljivosti, kot to terjajo zahteve EFSA. Zadržanost do uporabe reciklatov je še vedno prisotna. Toda z dolgoročnim zagotavljanjem stabilnosti njihove kakovosti in homogenosti ter z zanesljivo in dolgoročno dobavo gradimo zaupanje kupcev do uporabe reciklatov v njihovi proizvodnji in izdelkih.
Kakšno je zanimanje za vaš postopek v Sloveniji glede na to, da je reciklat, polietilen visoke gostote, dražji? Zakaj so cene reciklatov visoke?
Slovenija je majhen in žal tudi neosveščen trg, zato imamo v Sloveniji razmeroma malo kupcev. Res pa je, da proizvajalci embalaže v Sloveniji proizvajajo tudi za evropske trge, kjer predvsem v velikih podjetjih že prevladuje trajnostna ozaveščenost. Tam je uporaba reciklatov popolnoma samoumevna in v nekaterih državah EU tudi že zakonodajno obvezujoča. Z gotovostjo lahko trdim, da so naše cene visoko kakovostnih reciklatov plastičnih materialov primerljive z gibanji cen na trgu in niso previsoke. So pa seveda odvisne od razmerja med kakovostjo, ponudbo in povpraševanjem. Skladno s trendi in seveda s prihajajočo zakonodajo, ki bo določevala obvezen delež uporabe reciklatov v embalaži in drugih proizvodih, pa bo oziroma je že povpraševaje bistveno večje od ponudbe.
V Sloveniji primanjkuje recikliranih centrov, plastične odpadke izvažamo, stroški recikliranja so visoki. Cilji glede recikliranja so znani, čeprav glede na hierarhijo ravnanja z odpadki recikliranje ni prva varianta. Kakšna je praksa v Nemčiji in kaj bi lahko Slovenija storila za razvoj reciklažne industrije?
Evropska komisija in Circular Plastics Alliance sta jasno definirali cilj porabe 10 milijonov ton recikliranih materialov v plastičnih izdelkih ali embalaži do leta 2025 oz. 2030. Hkrati sta tudi opredelili pričakovane deleže različnih vrst recikliranega plastičnega materiala v proizvodih. Četudi so dokumenti še v usklajevanju, je že sedaj jasno, da bo uporaba recikliranih plastičnih materialov v naslednjih letih postala zakonodajna obveza. Kljub temu, da razmer na majhnem slovenskem trgu ne poznam prav dobro, ne morem razumeti, da Slovenija k uporabi recikliranih materialov ter udejanjanju smernic EU ne pristopi bolj aktivno. Res je, da je za stroškovno optimizacijo vsakega postopka potrebna minimalna kritična količina, vendar pa je izvažanje plastičnih odpadkov gotovo neustrezna rešitev. Surovinski vir je za recikliranje daleč najpomembnejši, kajti recikliranih materialov na trgu resnično primanjkuje.
Sedanja razprava o spremembah v sistemu zbiranja plastične embalaže v Sloveniji se je razdelila na nasprotnike in privržence kavcijskega sistema. Kakšno je vaše stališče?
Za postopek inovativnega recikliranja odpadne polietilenske embalaže vzpostavitev kavcijskega sistema ni potrebna. Naš patentiran postopek je namreč primeren za frakcije polietilenske embalaže, ki so pridobljene s prvostopenjskim sortiranjem zbrane odpadne plastične embalaže po uporabi. Bi pa vzpostavitev kavcijskega sistema nedvomno dodatno pripomogla k še večjim prihrankom energije, zmanjšani emisiji toplogrednih plinov ter manjšim izgubam materiala. S tehnološkega vidika je kavcijski sistem vsekakor zaželjen, ker že na izvoru odpadkov omogoča zbiranje ločenih sortnih frakcij. To seveda logično omogoča enostavnejši in manj stopenjski proces recikliranja ter tudi bistveno zmanjševanje porabe energije in izgub materiala. Na žalost se v Sloveniji, ker ne znamo pravilno motivirati končnih potrošnikov, mnogo previsok delež kakovostnega odpada plastičnih materialov izgubi v drugih frakcijah in ne gre v postopke recikliranja.
Inovacijo mehanskega recikliranja ste razvili v vaši mariborski družbi Interzero Plastics Innovations. Kaj je fokus vašega raziskovalnega in razvojnega dela?
Kompetenčni center Interzero Plastics Innovations d.o.o., ki je specializiran za raziskave in razvoj na področju recikliranih plastičnih materialov, je eden vodilnih evropskih inovatorjev na področju trajnostnih zero waste rešitev. V Kompetenčnem centru v skladu z zahtevami in potrebami naročnikov razvijamo visokokakovostne modificirane plastične materiale iz virov plastičnih odpadkov v frakciji odpadne embalaže. S svojo dejavnostjo zagotavljamo trajnostne proizvodne procese in izdelke ter podjetjem pomagamo pri zmanjšanju ogljičnega odtisa in porabi naravnih virov. Z nenehnimi raziskavami in razvojem v Kompetenčnem centu izpolnjujemo posebne zahteve naročnikov glede proizvodnje in kakovosti plastičnih materialov, kar podjetjem olajša prehod na uporabo recikliranih plastičnih materialov v proizvodnji.
