Leto zraka 2013 | Urška Košenina |
 
Vsi potrebujemo zrak. Vsi potrebujemo čistejši zrak. Zato je Evropska komisija leto 2013 razglasila za leto zraka. Čist zrak ostaja prvi okoljski cilj Evropske komisije. Tudi Slovenija se je prebudila po grožnjah iz Bruslja in prav v zadnjih tednih Leta zraka je bilo več strokovnih razprav, kaj se dogaja z zrakom v Zasavju, v Celjski kotlini in Mežiški dolini. Slovenija je evidentirala stanje na področju onesnaženja zraka, sprejela akcijske načrte za izboljšanje, tudi poti, kako jih uresničiti. Vendar pa se kakovost zraka v Sloveniji le počasi izboljšuje, po prašnih delcih je celo med najslabšimi v EU.
 

Prvič v zgodovini človeštva živi večina populacije v mestih, kar postaja v nebo vpijoč problem onesnaženosti zraka, saj to povzroča kar 1.3 milijona prezgodnjih smrti. In vendar nekatera mesta vztrajno obračajo ta trend. Tudi v Sloveniji so Ljubljana, Maribor in Celje med ogroženimi mesti. Zanimiv globalni primer je Mexico City, ki je s prestavitvijo industrije na obrobje mesta, z restrikcijo uporabe vozil, s poudarkom na javnem prevozu ter uporabo javnih koles doseglo skoraj nemogoče. Leta 1990 so prebivalci mesta lahko dihali kvaliteten zrak le 8 dni v letu, leta 2012 pa so našteli teh »kvalitetno zračnih« dni kar 237. Žal pa svetlih primerov po svetu ni tako veliko. Kot je povedal Ke Zhou z Okoljskega inštituta na Kitajskem, tam ozaveščenost o čistem zraku ni ravno visoka. Poleg prometa tudi kmetovanje močno vpliva na kvaliteto zraka, saj sta največja stranska proizvoda kmetijstva amonijak in metan. Živinoreja prispeva 80 % amonijaka v ozračje EU, medtem ko so gnojila »kriva« le za 10 %. Navzlic temu je Evropska komisija določila pet glavnih prioritet, kako zmanjšati izpuste amonijaka na najbolj praktičen in stroškovno ugoden način. Te prioritete vključujejo uporabo novih tehnologij, kot so nove strategije hranjenja živali in napredne tehnologije širjenja gnojnice. V kmetijstvu obstaja še veliko sivo območje, ki ga je potrebno skrbno spremljati, poleg tega pa je nujna boljša komunikacija med stroko in kmetovalci. Ali kot pravi Dr. Diane Mitchell, glavna okoljska svetovalka Nacionalne zveze kmetov iz Velike Britanije: »Obstaja tendenca, da spregledamo vrednost nasveta, ki ga lahko dajemo kmetom o produkciji in okolju.« Seveda je transport še vedno največji razlog onesnaženosti zraka v EU, kar stane Evropo 100 milijard evrov zaradi vplivov na zdravje. Velik del nerešljivosti tega problema je v tem, da se dejanski standardi testiranja uspešnosti avtomobilov razlikujejo od testov uspešnosti, ki jih morajo proizvajalci avtomobilov zadovoljiti v laboratorijskih testnih pogojih. Temu pritrjuje tudi Michael Walsh iz Mednarodnega sveta za čisti transport: »Proizvajalci morajo sprejeti odgovornost in ukrepiti postopke usklajevanja. Potrebujemo več napredka v resničnem svetu.« Evropska komisija je za leto 2013 predstavila Transportni paket čiste energije, ki poziva k popolni nadomestitvi nafte v vseh prevoznih sredstvih. Vendar je kljub ponudbi električnih avtomobilov, avtomobilov na plin in avtomobilov na celice pred EU še dolga pot do cilja.

Če pogledamo, kje je mesto Slovenije po izpustih snovi (SO2, NOX, NH3), ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo na prebivalca, je z 1,1 kilograma na 15. mestu med članicami EU. Podatek velja za leto 2010.

Čeprav se kvaliteta zraka, ki ga dihamo, izboljšuje, je potrebno še ogromno postoriti, da bi zmanjšali vpliv onesnaženosti zraka na človeško zdravje, okolje in gospodarstvo. Trenutno povzroča v Evropi onesnaženost zraka 400.000 prezgodnjih smrti letno in stane evropsko gospodarstvo 12 milijard evrov letno z izgubljenimi delovnimi dnevi. Ogroža dve tretjini parkov, ki so v Naturi 2000, in je vzrok dodatnim 330 do 950 milijardam stroškov letno v regiji. Torej postaja onesnaženost zraka ne le okoljevarstveni in zdravstveni problem, temveč tudi gospodarski. S tem se strinja javnost, saj so najnovejše raziskave Eurobarometra pokazale, da se navkljub težki ekonomski situaciji 70 % vprašanih strinja z vseevropsko akcijo izboljšanja zraka, ki ga dihamo. Evropa mora poskrbeti za čisti zrak. Ali kot je izjavil evropski okoljski minister dr. Janez Potočnik: »Izziv za nas je, da ustvarimo evropski model, ki nam bo dopuščal, da bomo ponosni na dediščino, ki jo bomo zapustili prihodnjim generacijam.«

In še en podatek za Slovenijo. Po izpustih predhodnikov ozona (NOX, NMVOC, CO, CH4) na prebivalca Slovenije s 57 kg zaseda 7. mesto v družini EU, še slabša pa je pri izpustih primarnih delcev PM10 (tudi podatek za 2010) z 9,6 kg na prebivalca, saj zaseda 4. mesto v EU. Pred njo so samo Estonija, Latvija in Finska.