Zeleno omrežje
Ključni temelji suverenosti vsake države so prehranska, energetska in obrambna (kibernetska in teritorialna) varnost. To je še posebej pomembno v času geopolitičnih sprememb v svetu, v katerem poleg vojn v neposredni bližini in nevarnosti njihove razširitve narašča gospodarski protekcionizem. Omejevanje trgovine s surovinami in materiali, energijo in prehranskimi proizvodi ali grožnje kibernetskih napadov vse pogosteje postajajo orodje za doseganje strateških ciljev velesil. Kako je v Sloveniji in kaj bi država morala storiti, smo se pogovarjali z dr. Tatjano Zagorc, direktorico GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Je Slovenija prehransko varna?
Na prehransko neodvisnost in varnost vpliva več dejavnikov, med njimi razpoložljivi naravni viri kot so kmetijska zemljišča, voda, geotermalna energija. Prav tako ustrezna infrastruktura, ki zagotavlja prehransko varnost, kot so skladiščne kapacitete, hladilnice, komunalna infrastruktura, povezljivost, nove tehnologije, oprema in znanje. Pomemben je dostop do energentov in do kompetentne delovne sile. Potrebujemo trdne in stabilne prehranske verige in stabilno financiranje ter ukrepe kmetijske politike.
Kaj bi morali storiti, da postanemo prehransko varna država?
Slovenija potrebuje strategijo, ki bo zagotavljala dolgoročno prehransko varnost Slovenije z jasnimi dolgoročnimi usmeritvami razvoja pridelave in predelave hrane v Sloveniji. Te morajo zagotavljati stabilno kakovostno in cenovno dostopno oskrbo prebivalcev s hrano, ki bo temeljila na izgradnji trajnostnih prehranskih sistemov z upoštevanjem ekonomskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja. Strategija mora vključevati področja upravljanja z naravnimi viri, izgradnje potrebne infrastrukture, ozaveščanja in upravljanja procesov, raziskav in razvoja, delovne sile, potrošnika ter razvoj distribucije in trgovine v Sloveniji.
Kako zaščititi kmetijska zemljišča in zagotoviti surovine, ki jih ne proizvajamo v Sloveniji?
Država bi morala strateško upravljati naravne vire, ki so potrebni za pridelavo in predelavo hrane, jih ustrezno zaščiti in vzpostaviti pogoje za njihovo učinkovito in produktivno ter konkurenčno upravljanje s ciljem zagotavljanja prehranske varnosti in večje samooskrbe Slovenije. Vlada mora pristopiti k zaščiti kmetijskih zemljišč in njihovi optimalni rabi z omejitvijo pozidav. Preprečiti zaraščanja kmetijskih zemljišč in pripraviti ukrepe za zagotovitev surovin, ki jih v Sloveniji ne proizvajamo, so pa nujne za zagotavljanje prehranske varnosti. Povečati moramo učinkovitost in ciljno usmerjenost finančnih spodbud na ključne ukrepe, ki dokazljivo povečujejo prehransko samooskrbo.
Omenili ste izgradnjo potrebne infrastrukture za zagotavljanje prehranske varnosti, kaj to pomeni?
Izgradnja potrebne infrastrukture omogoča razvoj dejavnosti, ki so nujne za zagotavljanje konkurenčnosti podjetij, večji obseg pridelave in predelave, časovno stabilnost dobav in sobivanje podeželja in objektov, ki se umeščajo v prostor s ciljem zagotavljanja prehranske varnosti države. Pomembno je ohraniti znanje, zaposlene in obstoječe procese v Sloveniji ter jim omogočiti razvoj in konkurenčnost. Gre za povečanje investicij v namakanje, visoko-tehnološke rastlinjake, hleve, pridelovalne in predelovalne obrate, skladiščne in distribucijske kapacitete, gradnjo prepoznavnih domačih blagovnih znamk, proizvodnjo inputov, znanje, nove tehnologije in izobraževalni sistem ter druge infrastrukture, ki je potrebna z vidika prilagajanja na podnebne spremembe, spremembe potrošniških navad, spoštovanje standardov, dobrobiti živali in biodiverzitete.
