Slovenija potrebuje Design Counsil, kot ga poznajo po svetu – EOL 103

Matej Feguš. foto: Jernej Lasič

Na londonskem festivalu oblikovanja (London Design Festival) je bilo na ogled pet razstavnih sklopov, osrednja tema pa so bile barve v interierjih. Kot menedžer podjetja, ki je med drugim prejelo najvišje oblikovalsko priznanje reddot, ste zagotovo že zaokrožili osnovni vtis, kakšni so glavni oblikovalski trendi v svetu. Predvsem mislim na vprašanje, koliko oblikovalci bolj kot doslej upoštevajo življenjski ciklus izdelka, ekodizajn, kateri materiali so v ospredju in ali les prevladuje? Ali postaja filozofija oblikovanja celovito oblikovanje prostora?

London Design Festival je osrednji dogodek na področju oblikovanja, kjer se predstavljajo vsi ključni predstavniki na tem področju. Ti dogodki, že nekaj časa ne ustvarjajo le enega trenda, temveč predvsem nagovarjajo uporabnike, da izdelki niso več le ‘potrošno blago’, temveč ustvarjajo okolje v katerem živimo/delamo. Potrebno je poudariti, da nimamo ustreznega prevoda za design, kar tudi omejuje razmišljanje pri ‘oblikovanju’. Design ni LE oblikovanje, temveč predvsem NAČRTOVANJE, kar pomeni, da so izdelki narejeni z dolgoročno uporabno vrednostjo. Uporabniku poleg oblike zagotavljajo številne druge funkcije/lastnosti, med katerimi je trajnost(nost) ena bolj pomembnih v zadnjih letih. Ne gre zgolj za koncentracijo na materiale, ampak za ‘cradle to cradle’ proizvodnjo ter odgovorno načrtovanje bivanja/dela oziroma življenja na splošno. V današnjem času si ne predstavljam izdelkov brez upoštevanja eco designa ter odgovorov, kaj se z izdelkom zgodi, ko se konča njegova uporabna vrednost v primarnem pomenu. Govorimo o reciklaži, obnovi ali razgradnji ter ponovni uporabi materialov pri nadaljnjem načrtovanju novih izdelkov.

Ali je devet slovenskih podjetij, razstavljavcev s takšnimi izdelki nagovorilo obiskovalce? Ali lahko ocenite, da je slovensko oblikovanje, pri tem še posebej mislim na lesno industrijo, dokazalo svojo kreativno moč in inovativnost?

Na sejmu 100 % design London, ki je ena od treh osrednjih prireditev London Design festivala, se je predstavilo 9 slovenskih podjetij pod skupno blagovno znamko Slovenia Design: – TokTok, Lutman, Primus Design, Almira Sadar, Gonzaga Pro, Gorenje, MZ Turk, Mizarstvo Bolčič in Donar. Prav vsako od omenjenih podjetij je predstavljalo izdelke, ki so prepričali, saj je bil razstavni prostor ves čas poln obiskovalcev, ki so z zanimanjem spraševali o podrobnostih, namenu in uporabnosti izdelkov.

To je bila šele prva taka predstavitev. Zato je to le začetek daljše poti, da bomo najzahtevnejše kupce prepričali o inovativnosti oziroma odličnosti slovenskih izdelkov. Namen blagovne znamke Slovenia Design je predvsem izobraževanje, obveščanje in osveščanje o kreativnih industrijah na področju designa v Sloveniji. Za to je potrebno še precej korakov, da bomo tudi na najbolj zahtevnih trgih veljali kot prepoznavna sila na tem področju. Tu govorim predvsem o ustanovitvi telesa, kot ga poznajo povsod po svetu, neke vrste Design Counsil, ki bo združeval industrijo ter design in povezoval različne institucije za doseganje čim večje prepoznavnosti slovenske industrije na tem področju.

Podjetje Donar je znano po ergonomskih stolih, po stolih za uporabo doma in na službenem mestu. Zakaj ste se odločili za ergonomske elemente in rešitve v oblikovanju? Kakšno paralelo vidite med ergonomijo in eko dizajnom?

Vsi izdelki so oblikovani/načrtovani. Ločim le med dobrim in slabim načrtovanjem/oblikovanjem. To ni odločitev, to je dolgoročna strategija, ki smo jo v podjetju zasnovali že pred 15 leti, ko smo prejeli prvo nagrado Društva oblikovalcev Slovenije. Načrtovanje stolov in drugih sedežnih sistemov brez upoštevanja ergonomije bi bilo nesmiselno in dolgoročno obsojeno na propad. Nujno je poznavanje načina dela/življenja ter tehnologij, ki pa se nenehno spreminjajo. Ravno to je ključno za dolgoročni uspeh industrije ali podjetja. Ergonomija, eko design sta ključni pri načrtovanju dobrega izdelka, še vedno pa ne dovolj za preboj na najbolj zahtevna tržišča. To je le osnova (benchmark), na kateri je potrebno graditi ter iskati priložnosti.

Pri kreaciji in proizvodnji izdelkov so za uporabnike bistvena oblika in funkcionalnost, pa tudi material, intimna kemija s stolom. Kaj bi izpostavili? Na svetovni razstavi EXPO so bili obiskovalci v bližini našega paviljona zelo navdušeni nad sedeži – ležišči, ki postajajo očitno zelo popularni?

Uporabniki po vsem svetu so zaradi hitrega načina življenja, ki je podvrženo različnim stresnim dejavnikom, vedno bolj zahtevni. Zato ni dovolj le izdelati ležišča/sedežnega elementa, temveč predvsem razmišljati, na kakšen način ga lahko približamo uporabniku ter mu ponudimo rešitve, ki zmanjšajo omenjeno hitrost in stres. Prav tako je potrebno biti vedno korak ‘pred časom’ ter raziskovati načine in oblike življenja/dela, ki lahko uporabnikom prinesejo čim kvalitetnejše življenje (Happiness factor).

Zakaj je na trgu močno zanimanje za vaš stol Beatnik in za kateri vaš izdelek je na trgu največ povpraševanja?

Stol Beatnik je eden od treh izdelkov v programu, ki ga tržimo pod blagovno znamko Beatnik in je zanimiv predvsem kot tehnološka rešitev. Poleg intimnosti (umika) ponuja tudi možnost uporabe tehnologij, ki nas vsakodnevno spremljajo v življenju. Zaradi svoje različne uporabne vrednosti – od stola, v katerem poslušamo glasbo, do umestitve v knjižnico, kjer slepi poslušajo audio knjige, je Beatnik eden od najbolj prepoznavnih izdelkov na svojem področju. Moram omeniti tudi serijo izdelkov znanega danskega oblikovalca Madsa Odgarda, ki je za naše podjetje razvil serijo stolov Sola in Ergo+, ki jih prepozna večina skandinavskih uporabnikov, saj smo samo v lanskem letu izdelali preko 40.000 stolov za potrebe danske javne uprave.

Ali je naključje ali pa nekaj več podatek, da ste z vašimi ergonomskimi delovnimi stoli opremili prav dansko javno upravo? Je razumevanje ergonomije daleč od Slovenije?

Ne verjamem v naključja. Za vstop na danski trg smo se načrtno trudili več kot 7 let in pri tem tudi uspeli. Veliko smo se na tej poti naučili, še več je bilo potrebnega dokazovanja in komunikacije, kdo smo in kaj v Sloveniji počnemo. Govorim o vrednotah. Razumevanje design-a, ergonomije in trajnost(nost)i je v skandinavskih državah na bistveno višjem nivoju zavedanja, zato je vsaka primerjava nemogoča. Upoštevanje najvišjih ekoloških standardov, načrtovanje uporabnosti in ergonomije ter poprodajne storitve je osnova za pridobitev že najmanjšega razpisa na Danskem. Pri nas pa ne upoštevamo niti zapisanih navodil, standardov in usmeritev. Načelnost, odgovornost in integriteta so osnovne značilnosti Dancev, zato si želim, da se bomo tudi na tem področju zgledovali po skandinavskih državah, saj je to ključna formula za dolgoročni uspeh.

Zakaj boste ustanovili prvi Studio ergonomije v Sloveniji?

Namen ustanovitve Studia ergonomije je povezovanje industrije ter designa na področju ergonomije ter izobraževanja vseh zainteresiranih na tem področju. Želja je organizirati številne dogodke, delavnice, kjer bi povezali strokovno in nestrokovno javnost. Gre za skupni cilj aktivacije vseh na poti do boljše družbe. Pri tem mislim na delo in življenje.

S katerimi ukrepi bi morala država podpreti takšno inovativno podjetje, kot je Donar?

Pomoč države vidim predvsem pri vzpostavitvi okolja, v katerem lahko podjetja uspevajo. Predvsem pa pri prepoznavanju trajnostnega oblikovanja ter trajnosti kot ključne strategije države, ki lahko na tem področju postavne vodilna velesila in s tem prepoznavna v svetu.