Slovenija mora usklajeno odgovoriti na največji strateški razvojni izziv – EOL št. 161

Kakšen je odgovor na to strateško vprašanje?

Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda je seveda neposredno povezana z Evropskim zelenim dogovorom. Kako ambiciozneje zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, in sicer do leta 2030 za vsaj 55 % glede na raven iz leta 1990? Podnebni cilji bodo težko dosegljivi oziroma bodo nedosegljivi, če se ne bo opustila raba premoga kot enega glavnih virov izpustov. V Sloveniji je največ strokovnih in javnih razprav, kdaj zapreti Termoelektrarno Šoštanj, ki kuri lignit iz velenjskega premogovnika in prispeva dobrih 22 % izpustov. A daje tudi tretjino električne energije. Pravičen prehod mora torej upoštevati okoljske, socialne in ekonomske vidike, kar je v primeru savinjsko-šaleške regije (regije SAŠA) izjemen izziv za regijo, državo in panogo. Izstop iz premoga ne zahteva le socialnega dialoga z vsemi deležniki, pač pa tudi usklajenost politik na vseh ravneh, predvsem pa dogovor o virih, kako z novimi programi in ukrepi prestrukturirati regijo SAŠA.

NEPN je jasen glede ciljev zmanjšanja izpustov. Hkrati je že napovedana posodobitev strokovnih podlag za oceno makroekonomskih, energetskih, podnebnih in okoljskih učinkov izstopa iz premoga, kar naj bi se zgodilo v letu 2023. Letos naj bi bila že sprejeta odločitev, kot jo nakazuje nacionalna strategija, o popolni opustitvi rabe premoga v Sloveniji. Leto opustitve, torej zapiranja Premogovnika Velenje in bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, je zdaj v razpravi. Zgodilo naj bi se do leta 2033, ki je leto, za katerega tudi stroka meni, da je nerealno, čeprav v strategiji piše, da je to »najkasneje«. Pravičen izstop naj bi podprl zakonodajni okvir »za zapiranje premogovnika, ki bo vključeval tudi zagotovitev ustreznih javnih virov financiranja in upošteval pripravo prenovljenega, optimiziranega načrta izkopa ter celovitega programa zapiranja s tehničnimi kot tudi kadrovskimi pogoji za prenehanje proizvodnje ter izvedbo zapiranja del,« kot piše v Nacionalni strategiji.

In kaj se dogaja?

O scenariju zapiranja in o pripravah na prestrukturiranje ni enotnih mnenj med deležniki. Zaradi visoke cene emisijskih kuponov bo ekonomski položaj premogovnika, TEŠ in HSE vse težji. Okoljske zahteve se stopnjujejo. V anketo smo povabili nekatere pripravljavce gradiv in sooblikovalce odločitev v regiji SAŠA in na Ministrstvu za infrastrukturo. Kako bo potekal izstop iz premoga v Sloveniji, je vitalni strateški razvojni izziv države. Se je skladno s tem organizirala? Pri odločitvah ne bi smelo biti odlašanja, predvsem pa zahteva dilema modro soglasje in usklajevanje na več ravneh, še zlasti med energetskim sektorjem in vlado, pri čemer je regija SAŠA med bistvenimi deležniki. Kakšna bo zelena prihodnost Slovenije? Zagotovo bo barvo določil izstop iz premoga.

Podnebni sklad tudi za regijo SAŠA

mag. Franci Kotnik, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica:

Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je od 15. marca do 15. aprila izvedlo javno razgrnitev in javno obravnavo osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda in dopolnjenega okoljskega poročila. Za SAŠA regijo je bil predlagan najbolj ambiciozen scenarij izstopa iz premoga (najkasneje leta 2033).

Osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga je na izredni seji 8. aprila obravnaval upravni odbor SŠGZ in sprejel stališča, ki smo jih javno objavili (https://ssgz.gzs.si/vsebina/Novice/ArticleId/79238/predlagani-rok-za-izstop-iz-premoga-prekratek-za-pravicni-prehod), jih predstavili na izredni seji sveta Mestne občine Velenje 13. aprila in jih poslali na MzI kot pripombe na omenjeni dokument.

MzI je po pregledu vseh prispelih predlogov in pripomb v javni obravnavi 20. maja objavil dopolnjeno nacionalno strategijo za izstop iz premoga (https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalna-strategija-za-izstop-iz-premoga-in-prestrukturiranje-premogovnih-regij/dopolnitev-po-javni-obravnavi/), iz katere je razvidno, da praktično nobena od naših pripomb kakor tudi pripomb lokalih skupnosti ni bila upoštevana.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 15. junija izdalo odločbo, s katero je potrdilo sprejemljivost strategije, saj je presodilo, da so »vplivi izvedbe plana/programa na okolje, ugotovljeni v postopku celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja za Nacionalno strategijo za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje regij, v skladu z načeli pravičnega prehoda, sprejemljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, ki so navedeni v strategiji«.

V fazi priprave strategije smo na pobudo pripravljavca pozvali gospodarske subjekte na območju SAŠA regije, da evidentirajo svoje razvojne projekte, ki predstavljajo potencial za odpiranje novih delovnih mest v obdobju prestrukturiranja. Nabor prijavljenih projektov je izdelala Razvojna agencija SAŠA regije, preko katere je potekala koordinacija z lokalnimi deležniki. Ne glede na obseg evidentiranih projektov je naša ocena, da gospodarstvo SAŠA regije ne bo v stanju zagotoviti zadostnega števila ustreznih novih delovnih mest za presežne kadre v energetiki, če bo prišlo do zaprtja Premogovnika Velenje in posledično bloka 6 TEŠ v tako kratkem roku, kot ga predvideva strategija.

Po našem mnenju je vzporedno z odločitvijo o prenehanju rabe premoga za proizvodnjo električne energije potrebno sprejeti zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje z opredeljenimi viri za financiranje izvedbe zapiralnih del tako s tehničnega kot tudi kadrovskega vidika. Prav tako pa zakon o prestrukturiranju SAŠA regije (po modelu zakona o Pomurju), v katerem bodo predvidene stimulacije in olajšave za investitorje v SAŠA regiji v obdobju prestrukturiranja. Zelo smo zaskrbljeni, ko slišimo, da nekateri predstavniki MzI primer zaprtja premogovnika v Zasavju opisujejo kot zgodbo o uspehu, saj vemo, kakšne ekonomske in socialne kazalnike danes dosega ta regija. Da bi se temu izognili, je prvenstveno treba zagotoviti zadostne finančne vire, ki jih Sklad za pravični prehod nima, zato predlagamo, da se del sredstev iz podnebnega sklada, v katerega daleč največ vplačuje TEŠ, nameni za sofinanciranje projektov v procesu prestrukturiranja SAŠA regije.

Prvotno je bilo načrtovano, da bo seja UO SŠGZ, na kateri se bodo najvplivnejši gospodarstveniki naše regije seznanili z najnovejšim stanjem na področju prestrukturiranja in se do tega opredelili, v drugi polovici junija, vendar je sedaj prestavljena na drugo polovico avgusta.

MzI je medtem objavil akcijska načrta za izhod iz premoga za SAŠA in Zasavsko regijo. Akcijska načrta predstavljata podlago za nadaljnjo razpravo in pripravo območnih načrtov, ki ju bo v prihodnjih mesecih pripravila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Načrta bosta Evropski komisiji poslana kot prilogi operativnemu načrtu, kar bo podlaga za črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod.

Nujna je odločitev o letnici izstopa iz premoga

mag. Tina Seršen, Ministrstvo za infrastrukturo

Na začetku morda nekaj aktualnih dejstev. Strategija je po letu dni priprav zaključena. Končan je postopek celovite presoje vplivov na okolje. Dokument je pripravljen za obravnavo na vladi. Kot se ve, strategija predlaga, da bi rabo premoga za proizvodnjo električne energije opustili najkasneje leta 2033. Čimprejšnja odločitev o letnici izstopa iz premoga je ključna, saj je to predpogoj, da se z Evropsko komisijo sploh lahko začnejo pogajanja o črpanju sredstev iz Sklada za pravičen prehod. Pomembno se mi zdi, da jasno opredelimo, kaj razumemo pod pojmom pravični prehod. Po mojem razumevanju to pomeni pravičen in vključujoč prehod v podnebno nevtralnost z minimalnim vplivom na zaposlene in skupnosti v najbolj prizadetih regijah, z zagotovljeno in široko opredeljeno socialno varnostjo ter s prizadevanji za zdravo življenjsko okolje. Davek, kot ga je na račun skoraj stoletja in pol pridobivanja premoga plačala lokalna skupnost v Šaleški dolini, zahteva pravičen in pošteno izveden prehod, ki bo vključeval kakovostno prostorsko in okoljsko sanacijo razvrednotenih območij ter celovito gospodarsko prestrukturiranje regije. Seveda vključno z nadomestitvijo izgubljenih delovnih mest v premogovništvu in energetiki ter v verigi podjetij, povezanih s premogovnikom in termoelektrarno. Glede na izkušnje, pridobljene v procesu izstopa iz premoga v Zasavski regiji, je eden ključnih predpogojev za uspešen izstop iz premoga določitev jasne razlike med tehničnim zaprtjem premogovnika in družbeno-gospodarskim prehodom regije, kar v primeru regije SAŠA zahteva posebno obravnavo regije kot premogovne regije v kontekstu nacionalnega in evropskega razvojnega financiranja.

Pravičnega prehoda ni mogoče zagotoviti brez zelo dejavne vloge države in skrbne obravnave problematike delavcev v dejavnostih, ki so neposredno ali posredno povezane s premogovništvom, in sicer na način, da se jim omogoči pravično vključevanje v proces prekvalifikacij. Za delavce, ki se bodo morali prezaposliti, ker ne bodo izpolnjevali pogojev za upokojitev ali predčasno upokojitev, bodo zagotovljene zadostne spodbude za prekvalifikacijo in prezaposlitev ali socialna varnost. To so predvsem ukrepi za zaščito socialnega položaja, prekvalificiranje in ukrepi za prerazporeditev na alternativna delovna mesta). V ta okvir sodi tudi ustvarjanje novih delovnih mest za nekvalificirane delavce (npr. v sanaciji okolja, lesni in drugi industriji). Med ukrepi, ki so podrobneje pojasnjeni v strategiji, omenjam tudi zagotavljanje cenovno dostopnih in kakovostnih stanovanj za vse. Med drugim tudi za nadarjene strokovnjake na relevantnih področjih, pomembnih za gospodarsko rast, iz regije in od drugod. Izstop iz premoga najpozneje v letu 2033 mora biti podprt s takojšnjo pripravo celovitega zakonskega okvira za zapiranje premogovnika in prestrukturiranje regije.

Lokalne oblasti bodo morale vsekakor izkazati proaktivno vlogo predvsem pri reševanju vprašanj, ki so v njihovi moči. Tukaj imam v mislih predvsem iskanje rešitev za sistem daljinskega ogrevanja, delno pa tudi na sanacijo okolja ter razvoj gospodarstva in človeških virov. Proces prehoda bo zahteval intenzivno sodelovanje deležnikov na več ravneh upravljanja.

Priprava strategije je potekala skozi res intenziven in vključujoč dialog z vsemi vpletenimi deležniki, a seveda je dejstvo, da predlagana letnica ni po volji vseh. Že če samo pogledamo občine, ki so v SAŠA regiji, vidimo, da obstaja občutna razlika med Šoštanjem in Velenjem. Medtem ko Šoštanj kot okoljsko najbolj prizadeta občina podpira izstop iz premoga leta 2033, Velenje temu ostro nasprotuje. Predlagani letnici nasprotujejo tudi sindikati. Strategija samo za SAŠA regijo predvideva 39 zelo konkretnih operativnih ciljev na 5 strateških področjih (okolje, energetika, gospodarstvo, povezljivost in človeški viri). Upam, da bodo deležniki, ki letnici 2033 danes nasprotujejo, vseeno prepoznali vsebinsko kvaliteto v usmeritvah, ki jih strategija prinaša, in razumeli, da je prav sprejem strategije nujen predpogoj, da se prestrukturiranje SAŠA regije izpelje, tako kot je treba. Brez strategije ljudje v regiji ostanejo praznih rok in brez jasne vizije, kako naprej po tem, ko se bo raba premoga prenehala – in to bo morda prišlo celo prej, kot si danes predstavljamo.

Na področju energetike strategija poudarja predvsem tri cilje: nadaljnja raba energetske lokacije, preureditev sistema daljinskega ogrevanja in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije ter energetske učinkovitosti. Naložbe bodo spodbujene s strani EU sredstev, je pa iniciacija projektov v rokah zasebnih deležnikov.

Projektov za več kot dve milijardi EUR

mag. Biljana Škarja, RA Savinjsko-šaleške regije:

Vizija RA SAŠA je omogočiti Savinjsko-šaleški regiji pravičen prehod v energetsko in prehransko samooskrbno regijo z delovnimi mesti visoke dodane vrednosti in kvalitetnim življenjem za vse generacije s skrbjo za najšibkejše in naravo za zeleni butični turizem.

Ključnega pomena pri procesu prestrukturiranja je, da se izvaja na vseh strateških izhodiščih:

Človeški viri in socialna infrastruktura: zagotavljanje socialne varnosti in zaposljivosti delavcev, zaposlenih v premogovništvu in sorodnih panogah; usposobljena, visoko motivirana delovna sila; spodbujanje družbenega in kulturnega razvoja v regiji; zadovoljni, motivirani prebivalci.

Energetika: pravična energetska tranzicija doline; trajnostna preobrazba energetike in energetskih lokacij; povezljivost in trajnostna mobilnost; prevozna infrastruktura, ki temelji na zeleni energiji.

Okolje: ureditev degradiranih območij; razgradnja in sprememba s premogovništvom in energetiko povezane infrastrukture; omogočanje prostorskega razvoja in kvalitetnega bivalnega okolja.

Gospodarstvo: trajnosten, vzdržen in diverzificiran gospodarski razvoj; prestrukturiranje podjetij, odvisnih od premogovništva; partnerstva ter raziskave in razvoj usmerjene v ustvarjanje/ohranjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo v energetiki; promocija lesne verige in lesnopredelovalne industrije; programski in infrastrukturni razvoj podpornega okolja (podjetništvo in inoviranje).

RA SAŠA si tako prizadeva za čim večjo podporo v regiji (tako s strani občin, gospodarstva, nevladnih organizacij in tudi sindikatov), saj smo prepričani, da lahko kot organ koordinacije pravičnega prehoda z različnimi partnerstvi pripomoremo k temu, da SAŠA postane energetsko samooskrbna, dostopna, povezana, trajnostna in zelena regija. Kot organ koordinacije bi tako lahko zainteresiranim deležnikom ponudili medregijsko in medsektorsko povezovanje. Pomoč pri iskanju novih priložnosti za trajnostni razvoj podjetij, podporo pri vključevanju v razvojna partnerstva pri pravičnem prehodu ter omogočili izvajanje projektov s pomočjo črpanja nepovratnih državnih in EU sredstev, ki bodo namenjena t.i. evropskemu zelenemu dogovoru.

Z namenom uskladiti cilje na področjih gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, javno-zdravstvenega, prostorskega, okoljskega in kulturnega razvoja ter opredeliti najpomembnejše razvojne ukrepe in projekte za spodbujanje razvoja v SAŠA regiji smo pripravili tudi Območni razvojni program SAŠA (v nadaljevanju ORP SAŠA). Interes lokalnega okolja za pripravo tega strateškega razvojnega dokumenta, ki bo služil kot podlaga za črpanje sredstev iz različnih virov financiranja, je vsekakor velik – to dokazuje dejstvo, da je bilo v pripravo ORP SAŠA vključenih več kot 100 regionalnih deležnikov in identificiranih kar za preko 2 milijardi EUR projektov. ORP SAŠA predstavlja dinamičen dokument, ki je v strateškem delu usklajen z nacionalnimi in evropskimi smernicami, v projektnem delu pa pušča možnost za prilagajanje glede na izkazane potrebe regije.

V ORP SAŠA smo vključili projekte, ki so nam bili oddani v sklopu priprave Načrta za okrevanje in odpornost, v sklopu priprave nacionalne strategije in na podlagi povabila za Razvojni program. Projekta, vezana na prekvalifikacijo zaposlenih, ki bi ju na tem mestu izpostavila, sta: “Center prihodnosti Stara elektrarna«. Gre za vzpostavitev platformnega okolja, ki spodbuja in povezuje sodelovanje za pravilno kroženje znanja za izvajanje inovacijskih programov na področjih gospodarstva, akademske in raziskovalne sfere, javnega sektorja in širše družbe. »Center za pravičen prehod SAŠA regije« pa je predviden kot nosilec prestrukturiranja in uspešnega družbeno gospodarskega razvoja regije in bo služil kot strokovni, koordinacijski in podporni organ, ki bo spremljal globalne trende na področju družbeno-gospodarskega razvoja. Pripravljal, ustvarjal, izvajal in spremljal bo najpomembnejše razvojne projekte, izvajal analize razvoja in učinkovitosti ter pripravljal in izvajal programe izobraževanja s področja spreminjanja paradigme, projektnega managementa in prestrukturiranja. Celoten seznam prijavljenih projektov pa je dostopen na http://ra-sasa.si/priprava-razvojnega-programa-sasa-2021-2027/.

Cilj naših prizadevanj je, da bi SAŠA regija po pravičnem prehodu postala še bolj cenjena in zaželena destinacija, v kateri bomo prebivalci radi živeli, si ustvarili družine in si prizadevali za prijazno življenje vsakega posameznika ter uspešen razvoj regije kot celote.

Zakon naj zagotovi vire financiranja za zapiranje premogovnika

dr. Janez Rošer, Premogovnik Velenje:

Določanje datuma prenehanja odkopavanja premoga, ki bo obenem tudi nekakšna osnova za prehod Slovenije v brezogljično družbo, je zagotovo eden največjih izzivov tako Premogovnika Velenje kot tudi naših hčerinskih družb. V Premogovniku Velenje temu prehodu nikakor ne nasprotujemo, vendar si želimo, da bi bila tranzicija pravična. Še pred nekaj leti je veljalo, da bomo premog v Šaleški dolini pridobivali do leta 2054, danes se pogovarjamo o popolnoma drugih letnicah. Pri razpravi o prenehanju odkopavanja premoga bo vsekakor potrebnih še kar nekaj usklajevanj in dogovarjanj. Upamo in želimo si, da bodo odločevalci pred dokončno potrditvijo letnice poleg okoljskih upoštevali tudi tehnične in socialne parametre Premogovnika Velenje in njegovih hčerinskih družb. V Premogovniku Velenje si želimo, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji, po katerih bi dobili resnično dober Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.

Dejstvo je, da je Slovenija zavezana doseči ogljično nevtralnost in prenehati uporabljati premog za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Slovenija pa ima možnost, da sama postavi pravično letnico. V trenutnem osnutku Strategije prevladuje predvsem t. i. »zeleni« vidik, veliko manj poudarka pa je na energetskem, socialnem in gospodarskem področju.

Sklad za pravični prehod bo ključno orodje za podporo območjem, ki jih bo prehod k podnebni nevtralnosti najbolj prizadel, in za preprečevanje regionalnih razlik. Vzpostavitev Sklada je ključnega pomena za regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv ter od energetsko intenzivne industrije. Sklad bo v okviru naslavljanja socialnih in gospodarskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost Unije do leta 2050 predvidoma podpiral ukrepe diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva ter ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov na zaposlovanje.

Izvajalec projekta »Priprava nacionalne strategije in akcijskih načrtov za izstop iz premoga v slovenskih premogovnih regijah« Deloitte je oktobra 2020 začel s pripravo predlogov Območnih načrtov za pravični prehod za SAŠA regijo in Zasavje. Načrta veljata za obdobje 2021–2030 in slonita na Strategiji za pravičen prehod. Iz širokega nabora projektnih idej so izpostavljena tista področja financiranja, ki bodo v nadaljnji fazi prioritizacije in dodatnega usklajevanja z deležniki prepoznana kot najpomembnejša in najustreznejša za financiranje v okviru Mehanizma za pravični prehod. Rok za oddajo projektnih idej je bil lanski november. Skupina HSE, katere del je tudi Premogovnik Velenje, je prijavila petnajst projektov.

Projekti, identificirani znotraj skupine Premogovnik Velenje, zasledujejo naše ključne strateške cilje ter pričakovane spremembe, ki so pred nami. Projekti so primarno usmerjeni v postopno tranzicijo k brezogljični družbi ob ustvarjanju novih tržnih priložnosti, ustvarjanju novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, optimiranju obstoječih programskih portfeljev družb s ciljem zagotavljanja večje konkurenčnosti ter zmanjševanju odvisnosti od Premogovnika Velenje. Tudi na ta način se podjetja in celotna regija pripravlja na spremembe, s katerimi se pravzaprav že srečujemo. Nabor prijavljenih projektov je pester in zadeva področje OVE (inženiring in postavitev sončnih elektrarn, razgradnja fotovoltaičnih modulov, potencial vodikovih tehnologij), lesno-predelovalne panoge ipd. Poleg tega velja poudariti, da Premogovnik Velenje in celotna skupina zelo aktivno sodeluje tudi pri drugih razvojnih projektih na nivoju regije, kje smo pomemben partner pri aktivnostih, ki naslavljajo pravični prehod na socialnem in gospodarskem področju (Center prihodnosti na območju Stare elektrarne in poslovna cona Pesje).

V Premogovniku Velenje in naših hčerinskih družbah imamo ogromno znanja, ki se je akumuliralo skozi desetletja sistematičnega in strokovnega dela. Ravno znanje in izkušnje zaposlenih so botrovali razvoju lastne Velenjske odkopne metode. Znanje in izkušnje so bili tudi ključna prednost podjetja, zaradi katerih so doseženi izjemni rezultati v premogovništvu v svetovnem merilu. To znanje ni omejeno samo na Premogovnik Velenje ali premogovništvo. Je znanje, ki je iskano na številnih področjih, kot so predorogradnja, geotehnika, strojništvo, elektrotehnika, IT-tehnologije. Neodgovorno bi bilo z naše strani, če bi dovolili, da ta znanja in izkušnje izginejo. Verjamemo, da bodo ob zaključevanju odkopavanja premoga zaposleni s temi znanji preko različnih prekvalifikacij pomemben člen novih uspešnih zgodb.

V Premogovniku Velenje se zavedamo, da smo pred izjemno težko in odgovorno nalogo. Pomembno je, da se na novo določi strategija Premogovnika Velenje in pripravi nabor projektov, ki bodo predstavljali prihodnost na energetski lokaciji v Šaleški dolini. Po drugi strani pa se morajo takoj po sprejeti letnici zapiranja ponovno pregledati in definirati optimalni scenariji odkopavanja premoga. Ne glede na vse pa je treba čim prej pripraviti Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki mora zagotoviti ustrezne vire financiranja zapiranja, sanacije okolja in skrb za socialno varnost zaposlenih v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj in Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije.