Slovenija mora razmišljati o zmogljivostih za termično obdelavo odpadkov – EOL 123

Reciklažni panogi so dohodek najbolj povečale visoke cene vseh vrst odpadnega železa in starega papirja. A četudi bo prišlo do umiritve cen starega železa, se napoveduje rast cen barvnih kovin, to je aluminija, bakra, svinca in cinka.

Težje je napovedati, kaj se bo dogajalo z embalažo, s stroški embalažnih družb in embalažnino, ki je zdaj, kot ocenjujejo, prenizka in nerealna. Nov element na trgu z odpadki so poteze Kitajske, ki se je odločila za prepoved uvoza določenih vrst odpadkov, saj ne želijo več uvažati nečistih odpadkovnih materialov. Kitajska se odloča tudi za prevzeme na trgu EU. Trg sekundarnih surovin postaja vsako leto bolj vabljiv. Zato Kitajska gradi tudi svojo reciklažno industrijo, železarski industriji pa postavlja ostrejše okoljske zahteve in zapira obrate, ki niso skladni z okoljsko regulativo.

Vendar je na reciklažni konferenci v Moravskih Toplicah prevladal previden optimizem. Glede na letošnji pomenljiv naslov reciklažne konference Odpadki DA, samo NE na mojem dvorišču pa so zanimivi štirje kratki sklepi: Sekcija bo pripravila izhodišča za pripravo komunikacijskih načrtov za primere izrednih dogodkov. Z Ministrstvom za okolje in prostor bo aktivno sodelovala pri umeščanju objektov reciklažne panoge v prostor. Prizadevali si bodo za cedularno obdavčitev drobnega odkupa in za informatizacijo postopkov v zvezi z izdajanjem dovoljenj za čezmejno premeščanje.

Iz programa konference

Mag. Jana Miklavčič z Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor je predstavila Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter Uredbo o obvezni občinski gospodarski javi službi zbiranja komunalnih odpadkov.

Povzemamo novosti iz predstavitve

Kako bo s prepovedjo lahkih plastičnih vrečk?

Prenos Direktive 2015/720/EU

okoljski cilj: zmanjšati letno raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 vrečk na osebo do 31. decembra 2019 in pod 40 vrečk na osebo do 31. decembra 2025.

1. januarja 2019 na vseh prodajnih mestih PREPOVED brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk ne glede na debelino njihove stene.

Namen tega ukrepa:

–   spodbujanje trajnega zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk,

–   hkratno preprečevanje splošnega povečanja proizvodnje embalaže in

–   za dosego okoljskega cilja zmanjševanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

IZJEMA: na prodajnem mestu blaga ali izdelkov so lahko potrošnikom brezplačno na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke (<15 µm), ki so namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, kot so zlasti sadje, zelenjava, ribe, meso in mesni izdelki, mlečni izdelki, sveže pripravljeni sendviči in druga sveže pripravljena živila, ki niso predpakirana. Namen / upravičenost izjeme:

–   prenos škodljivih snovi

–   zavrže se manj hrane, saj lahko potrošnik na prodajnem mestu izbere samo toliko kosov oziroma takšno količino živila, kot ga dejansko potrebuje

uporaba zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki pa so namenjene oz. se bodo uporabljale za že pakirana živila ali kot embalaža pakiranih ali nepakiranih neživilskih proizvodov (npr. čistila, oblačila) – izjema ne velja, za tovrstno uporabo bodo morale biti ZLPNV plačljive

distributerji ZLPNV morajo spremljati njihovo potrošnjo in o tem poročati ministrstvu enkrat letno, prvič za leto 2019

Iz predstavitve uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi povzemamo vsebino pomembne novosti, ki jo bodo morala upoštevati komunalna podjetja – sortirno analizo.

Sortirna analiza

Zagotovi jo IJS pred oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo. Sortirno analizo in vzorčenje odpadkov za analizo izvede oseba s pridobljeno akreditacijo za vzorčenje odpadkov v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025.

Izvedba:

1. naključni odvzem in priprava določenega števila vzorcev mešanih komunalnih odpadkov,

2. analiza sestave mešanih komunalnih odpadkov s sortiranjem in tehtanjem frakcij iz vzorca,

3. ocena najbolj verjetne sestave mešanih komunalnih odpadkov in

4. izdelava poročila o sortirni analizi.

Poročilo o sortirni analizi mora biti izdelano v elektronski ali pisni obliki na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. Najpozneje do 31. marca tekočega leta je potrebno ministrstvu predložiti poročilo o sortirni analizi, opravljeni v preteklem koledarskem letu. Prvič za leto 2019, torej poročanje do 31. 3. 2020. Analizo se mora hraniti najmanj pet let.

Izvajalec javne službe, ki to službo opravlja za več občin, izvede sortirno analizo za vsako občino posebej.

O problematiki ravnanja z odpadki ob izrednih dogodkih sta prezentacijo pripravila mag. Vilma Fece iz Gorenja in Emil Nanut iz Kemisa.

Povzemamo nekaj ugotovitev po industrijskih nesrečah v obratih ravnanja z odpadki:

–  Zaradi letošnjih požarov v obratih za ravnanje z odpadki in s tem nezadostnih kapacitet ter pridobivanja novih izvoznih dovoljenj se odpadki, še zlasti nevarni, kopičijo pri povzročiteljih (vključno s komunalnimi podjetji), s tem pa se je razpršila povečana nevarnost za okoljsko in požarno nevarnost po celotni Sloveniji; določene veje gospodarstva že omejujejo proizvodnjo. Tuji lastniki ne razumejo, da ni hitrih rešitev za odvoz odpadkov iz njihovih podjetij, še manj pa, da morajo omejevati proizvodnjo. To stanje je dolgoročno nevzdržno, zato se že postavlja vprašanje prestavitev proizvodnje v tujino.

–  pomanjkanje kapacitet tudi za določene komunalne odpadke (sveče, sijalke, barve in laki, …), ki se sedaj kopičijo pri komunalnih podjetjih.

Poglavitne rešitve nove prostorske in gradbene zakonodaje je nakazal Luka Ivančič z Ministrstva za okolje in prostor. Povzemamo tiste, ki se nanašajo na Zakon o urejanju prostora:

vsebinska pravila urejanja prostora in državni prostorski red

uvedba prostorskega planiranja (regionalna in občinska raven)

večja prožnost regulacije ob obstoječem sistemu prostorskih aktov

–   lokacijska preveritev

–   odloki o urejanju podobe naselij in krajine

postopki priprave prostorskih aktov:

–   komisija vlade za prostorski razvoj

–   prevlada javne koristi

–   postopek t. i. celovitega umeščanja

–   pravno varstvo

mehanizmi zemljiške politike:

–   vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč in gospodarjenje z njimi

–   izravnalni prispevek

–   prenovljeno opremljanje zemljišč in komunalni prispevek

podatki in storitve prostorskega informacijskega sistema

Prof. dr. Dejan Verčič je na konferenci govoril o komuniciranju v kriznih razmerah. Med drugim je priporočal priročnik za krizno komuniciranje z naslednjimi elementi:

poslanstvo organizacije

zgodovina dosedanjih kriznih situacij

pregled morebitnih kriznih situacij

razlogi za nastanek kriznega načrta

imenovanje kriznega štaba

opredelitev nivojev kriz in nivojev odzivanja

predkrizno delovanje

določitev govorca ali govorcev

izbor lokacij za krizni štab

oprema za delo kriznega štaba

seznam najnujnejših telefonskih številk

seznami deležnikov (javnosti)

seznami medijev

pokrizno delovanje

Kot glavne komunikacijske napake je omenil:

vtis počasnega ali neučinkovitega odziva

vtis, da kaj skrivamo ali t.i. past »brez komentarja«

slučajno ali zavestno podajanje neresničnih informacij

neskladna sporočila (iz različnih virov)

prezgodnji zaključki

izražanje nezadostne empatije

Okroglo mizo Odpadki DA, samo NE na mojem dvorišču, je vodila Brigita Šarc iz Dinosa. V pogovoru so sodelovali mag. Jana Miklavčič, Jure Fišer, Rudi Horvat, Emil Nanut, Karel Lipič in Jože Volfand.

Brigita Šarc je v uvodu med drugim povedala, da je lani v Sloveniji nastalo 5,5 milijona ton vseh odpadkov, od tega skoraj 982.000 ton (18 %) komunalnih. Torej več kot v letu 2015. Nevarnih odpadkov je nastalo 120.000 ton, kar je skoraj 18 % manj kot v letu 2015. Največ nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih (73 %).

V Sloveniji so naprave za sežig in sosežig na 6 lokacijah, vendar so zmogljivosti premajhne. Po požarih v nekaterih obratih za zbiranje in predelavo odpadkov bi v Sloveniji, tudi zaradi visoke stopnje nezaupanja do zbiralcev in stroke, zelo težko umestili v prostor nove objekte za predelavo nevarnih odpadkov. Zato so se na okrogli mizi vprašali, kako bo Slovenija zagotovila predelavo nevarnih odpadkov, saj nima zmogljivosti, sosednje države pa že nakazujejo spremembo politike pri uvozu nevarnih odpadkov. Ne gre le za možnost ponovnega obratovanja Kemisa. Gre tudi za aktualno dilemo, ali mora začeti Slovenija razmišljati tudi o novih zmogljivostih za termično obdelavo odpadkov. Nove možnosti umeščanja različnih okoljskih objektov v prostor bo ponujal seznam degradiranih območij kot potencialnih lokacij, saj so urbana okolja kljub vse čistejšim tehnologijam manj primerna za takšna ali drugačna okoljska tveganja.

Na okrogli mizi so opozorili na profesionalno in strokovno odgovornost medijev, ko gre za poročanje o okoljskih nesrečah. Hkrati pa tudi na odgovornost podjetij, ki ne bi smela zapirati okoljskih informacij in bi morala sprejeti transparentno politiko komuniciranja z različnimi javnostmi.