Slovenija kot laboratorij zelene mobilnosti EU s projektom EDISON – EOL 123

Že nekajkrat ste izjavili, da bi lahko Slovenija postala referenčni primer zelene mobilnosti v Evropi. S čim utemeljujete to možnost, še posebej, ker nekateri niso tako optimistični kot vi.

Slovenija je relativno majhna po svoji površini, po njej njeni prebivalci prevozimo povprečno relativno malo kilometrov. Po moji osebni oceni naredi 70 % ljudi pod sto kilometrov ali celo pod 50 kilometrov na dan. Po navadi v dveh delih. Z jutranjo migracijo v eno smer in popoldansko v drugo smer. V povprečju v celoti to pomeni od 50 do 100 km dnevno, kar je idealna razdalja za električno mobilnost že z njenim današnjim dometom. Po drugi strani smo geostrateško zanimivo pozicionirani za električno mobilnost s svojo raznolikostjo, geografsko in klimatsko. Smo idealni za preizkušanje električne mobilnosti v zelo različnih razmerah na zelo majhnem prostoru. Lahko smo laboratorij zelene mobilnosti. Če to vizijo bolj razdelamo, lahko pritegnemo marsikoga od evropskih ali svetovnih velikih igralcev, da bodo pri nas razvijali te rešitve in da bomo skupaj rastli v okviru Edisona eSlovenije, regije in širše.

Na katere rešitve mislite?

Mislim konkretno na razširjanje testiranja električne mobilnosti znotraj mestnega in medmestnega, medkrajevnega prometa, na električne avtobuse v javnem potniškem prometu v mestih in med mesti, kar je še vedno velika redkost v Evropi in v svetu. Lahko bi bili med prvimi, ki bi to aplicirali in bi dali možnost preizkušanja takšnih rešitev domačim in tujim partnerjem. Projekt EDISON poskuša proaktivno, kot iniciativa znanosti, podjetji, gospodarstva, izobraževanja pa tudi nevladnih organizacij, produktivno posegati v to smer. Je primer dobre prakse in razmislek vsem drugim deležnikom.

Slovenija se je v zadnjih nekaj letih, predvsem v urbanih središčih, odločila za zelo intenzivno sprejemanje prometnih strategij. Ali se vam je to poznalo glede na vašo izrazito poslovno usmerjenost k temu področju?

Ob tem, da lahko Slovenijo vzpostavimo kot nek center, laboratorij zelene mobilnosti, je prav, da se zavedamo siceršnje izjemne majhnosti našega trga. Nima neke kritične mase sam zase, ga pa zato vidimo kot laboratorij, kjer bi rešitve na začetkih masovne uporabe preizkusili prototipno, pilotsko. Zato pa bosta imela Slovenija in njena industrija izjemno prednost pri tem razvoju. Tu lahko začnemo med prvimi razvijati in demonstrirati prebojne tehnologije in rešitve, tehnične, tehnološke in poslovne modele, in jih kot najnaprednejši razširjati in prodajati izven Slovenije, po celotni Evropi in izven Evrope. Tako bomo vodilni v procesu, ki se bo tako ali tako zgodil. Z nami ali brez nas.

V času, ko ste začeli z akcijo projekta EDISON, je Vlada objavila strategijo o razvoju infrastrukture za alternativna goriva in napoved, ki je vzbudila kar nekaj viharja v slovenski javnosti. Slovenija naj bi po letu 2025 omejila prvo registracijo avtomobilov z dizlom in bencinom. Ali je to realna prognoza, saj naše omrežje še ni pripravljeno za takšno elektrifikacijo prometa?

Na globalni ravni se moramo strateško zavedati, da smo sredi izjemne spremembe paradigme svetovne ekonomije. Smo v intenzivnem obdobju dekarbonizacije in prehoda v brezfosilno ekonomijo, ki jo dodatno poganjajo procesi in tehnologije digitalizacije. Ta prehod se na globalnem nivoju odvija bistveno hitreje, kot smo si mogoče predstavljali leto ali dve nazaj. Z mojega osebnega vidika se bo v celoti odvil že v prihodnjih petnajstih, dvajsetih letih. Že danes svetovna energetska poraba s 50 % bazira na obnovljivih virih. Ponekod že proti 100 %. Nad tem se velja globoko zamisliti.

V Evropi še ne.

V Evropi še ne oz. kakor kje. To pomeni, da kritično zaostajamo. Smo v poziciji zasledovalca. Razmišljajmo, kje smo lahko vodilni na vozu, ki hitro vozi. Mi moramo biti sestavni del tega. Razmišljanje in deklariranje ciljev je sicer pravilno. Moramo pa zagotoviti ravnotežje med vizijo in strategijo. Implementacija brez vizije je nočna mora, tega je bilo v preteklosti vse preveč. Vizija brez izvedbe pa je neproduktivno sanjarjenje ob belem dnevu. Rabimo pravo vizijo in implementacijo teh rešitev. Ta vizija ima konkretne nastavke implementacije v strategiji pametne specializacije. Zgledovati bi se morali tudi po Skandinaviji, Norveški in po tistih, ki skušajo razumeti trende, kakšen bo svet čez petnajst, dvajset let oz. jih kreirati. Uvajajmo take ukrepe, da bo naša industrija na globalni ravni najbolj konkurenčna. Lahko govorimo o zelo enostavnih vsebinah, ki ne stanejo veliko. Mislim na zaprta mestna jedra samo za električna vozila, z določenimi voznimi pasovi samo zanje…. Vlada se lahko, za primer vsem, v obdobju treh do petih let kompletno orientira na električna vozila. Oprostimo električna vozila v središču mesta parkirnine…. Ljudje se bodo na vse to pozitivno odzvali.

Vi ste med tistimi menedžerji v Sloveniji, ki večkrat poudarjate, da Slovenija potrebuje novo razvojno paradigmo. Najbrž ste sodelovali pri novi strategiji Slovenije 2030. Ali se vam zdi, da Slovenija transparentno predstavlja javnosti in sebi, kako postopoma vendarle menjamo razvojno paradigmo.

Zagotovo delamo na tem več, kot smo delali prej. A procesi potekajo s pospešeno hitrostjo. Naš prehod iz vizije in strategije do implementacije mora biti hitrejši. V viziji in strategiji govorimo o Sloveniji kot zeleni, digitalni, referenčni deželi. Tudi strategija 2030 je v popolnem sozvočju s procesi dekarbonizacije in digitalizacije. Tukaj držimo tempo. Na področju implementacije pa smo nekje relativno dobri, npr. rastoči električni car sharing v Ljubljani in podobno. Na določenih področjih pa smo prepočasni. Na primer pri električnih avtobusnih povezavah na področju javnega potniškega prometa znotraj slovenskih mest in med slovenskimi mesti. Počasni smo ne glede na to, da imamo v Sloveniji dva relativno močna, kompetentna start-upa na področju električnih avtobusov, ki kažeta potenciale za razvoj slovenskih električnih avtobusov prihodnosti. O tem se vse preveč le pogovarjamo.

V eni izmed vaših izjav ste dejali, da dizelska tehnologija kljub temu še ni rekla zadnje besede. Ali zato, ker menite, da bo tudi Nemčija upočasnila odpravljanje motorjev z notranjim izgorevanjem?

Tudi Nemčija je, ne glede na svojo pregovorno učinkovitost, primer, kako velika je lahko razlika med vizijo in implementacijo. Nemčija se je lani zavezala, da bo imela do leta 2020 najmanj milijon električnih vozil na cestah. Pred vstopom v 2018 je vsem jasno, da je to nemogoče. Na hitrost prehoda bodo vlivali zelo številni faktorji. Denimo legislativnih ukrepi, kakšni bodo predpisani izpusti. Še danes niso definirani za leto 2022, tako da industrija ne ve, kaj naj točno razvija, v katero smer naj gre. Izjemno pomembni so še demografski, ekološki, tehnično-tehnološki, inovativni, ekonomski faktorji…. Rabimo električna vozila, ki bodo polno funkcionalna in istočasno ekonomsko dostopna. Brez vsega tega ne bomo veliko premaknili. Dizelska tehnologija je bila ob tem z dieselgatom neupravičeno kriminalizirana. Dejansko gre tudi za radikalne izboljšave pri učinkovitosti in izpustih dizelskih motorjev. Njihov današnji izkoristek je maksimalno okrog 40 % in možne in nujne so še številne izboljšave, ker bomo od njih še odvisni kar nekaj časa. Po letu 2030 pa bomo postopoma najbrž res zaključili z motorji z notranjim izgorevanjem.

Nedavno ste posebej izpostavili vašo digitalno inovacijo, ki naj bi precej zmanjšala porabo goriva. Za kakšno inovacijo gre, kaj lahko pomeni za razvoj in poslovanje Hidrie, pa tudi za avtomobilski trg?

V Hidrii se ukvarjamo s preskokom in s prebojem na področje električne mobilnosti na ključnih delih elektromotorskih pogonov, istočasno pa z inovativnimi preboji prispevamo k bistveno manjši porabi, bistveno manjšemu izpustu in istočasno večji konkurečnosti dizelskih motorjev. Konkreten primer je naš Hidria Optymus PSG, sistem hladnega zagona dizelskega motorja s senzoriko tlaka v zaprtozančnem sistemu izgorevanja. Z integracijo mikrosenzorja v svečko za hladni zagon dizelskega motorja 110.000-krat na sekundo merimo tlak v motorju in posledično optimiramo vbrizg v dizelski motor naslednje generacije 2018. Porabo goriva zmanjšujemo med 20 in 30 %, kar je ob veliki borbi za vsak odstotek ogromno. Prav tako se zaradi tega izloča med 20 in 30 % manj strupenih plinov, torej CO₂ in NO_x, kar je eden od naših bistvenih ciljev.

In trg se je odlično odzval?

 Z zdajšnjih 15 % pokrivanja svetovnih potreb, kar pomeni, da Hidria vžiga vsak šesti dizelski motor na svetu, bomo podvojili naš tržni delež, na okvirno 30 % celotnega svetovnega trga od leta 2018 naprej. To pomeni, da bomo s tem sistemom vžigali že vsak tretji nov sodoben dizelski avtomobil na svetu.

Hidria je zelo usmerjena v avtomobilsko industrijo. Kako komentirate pobudo enega izmed akterjev na tem področju, da bi se morala EU tudi pri električnih avtomobilih odločiti za podoben vseevropski projekt, kot je Airbus. Mislim predvsem na spodbude za razvojno, raziskovalno, inovacijsko delo. Avtomobilska industrija je že zdavnaj sposobna proizvesti zelo dobre motorje za pogon električnih avtomobilov, problem pa so akumulatorji. Zakaj so akumulatorji problem?

Avtomobilska industrija je v Evropi izjemno pomemben oziroma ključen strateški del evropske ekonomije. Omogoča vsako sedmo delovno mesto, producira preko 60 % intelektualne lastnine, preko 40 mrd € letnega vložka v razvoj. Pomeni okrog 10 % BDPja. Sedaj pa se ta industrija radikalno spreminja. Spreminja svoj poslovni model s procesi prehoda iz lastništva v souporabo, z avtonomno vožnjo, ki bo še dodatno vplivala in pospešila hibridizacijo in elektrifikacijo, tako da se spreminja iz avtomobilske industrije v industrijo mobilnosti. Večina teh trendov oz. novih rešitev pa ne izhaja iz Evrope, ampak iz ZDA. Kitajska izredno hitro sledi in počasi prevzema določene vodilne vloge. Ima kritično maso svojega lastnega trga. Slovenija in Evropa imata izredno močne kompetence v razvoju in proizvodnji elektromotorjev, prešibki pa smo na področju baterij, hranilnikov energije, ki so ključni element električnih vozil. V osnovi opredeljujejo domet vozila, ki je kritičen element, kjer prednjačijo Kitajska in ZDA. Končno se z velikim časovnim zamikom v to kompetenco z milijardnimi vložki spuščajo tudi evropska avtomobilska podjetja.

Hidria je med nosilci in pobudniki projekta EDISON. Ustanovljena je platforma za zeleno mobilnost. Je že nekaj mesecev od nastajanja tega projekta, ki medtem očitno postaja gospodarsko-politični projekt, morda celo evropski projekt. Kakšni so konkretni rezultati? V Beogradu ste že uvedli prva električna vozila, polnilnice. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih?

Projekt EDISON se je razvijal pravzaprav od spodaj navzgor. Začelo se je v Rotary klubu Idrija in se razširilo v ostale Rotary klube in distrikte v kontekstu naše socialne odgovornosti. Pred dvema letoma smo postavili prvo električno polnilnico v Bovcu, ki je prerastla v Zeleno Keltiko, v 10, 20 kW polnilnic, vsaka z dvema priključkoma na teh 120 kilometrih, v sodelovanju z zelo različnimi deležniki-partnerji: podjetja Petrol, Triglav, BMW, Tesla, Avantcar…, občine, šole…. Iz tega je nastala ideja Zelene Balkanike in Adriatike – elektrifikacja 2.400 km regionalne avtoceste, vključujoč e-.avtomobile in e-avtobuse. Na ta način je nastal prvi steber EDISON-a, EDISON eCity koncept oziroma koncept masovnega razširjanja dostopne električne mobilnosti z začetkom v Zeleni Keltiki, z nadaljevanjem aprila z eBeogradom, pa s pomembnim korakom v septembru v eCelju, ki smo ga naredili z občino in drugimi deležniki. Občina se je z nakupom prvih dveh električnih vozil zavezala, da bo cel vozni park, preko 20 vozil, spremenila v prihodnjih letih v zelena vozila. Lansirali smo s tremi e-vozili medkrajevni e-car-sharing v Sloveniji. Vozila se lahko dvigne v Celju in odda v Ljubljani, Mariboru, oz. v partnerstvu z Edison partnerjem Europcar Slovenija kjerkoli na 15 točkah po Sloveniji.

In prva demonstracija slovenskega električnega avtobusa?

Gre za zelo pomembno tridnevno demonstracija slovenskega električnega avtobusa VivoBus na redni progi v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, ki bo, upamo, vzpodbudila tudi stalno aplikacijo te rešitve po slovenskih mestih. Korak naprej je tudi eSkopje, kjer smo konec oktobra s komisarko Violeto Bulc lansirali prvo polnilno postajo v Makedoniji in prodajo električnih vozil v Makedoniji. Gre za novi Nissan Leaf v sodelovanju s partnerjema Edisona, podjetjem Plan.net in Europcar Makedonija, močno pa sicer in tudi tam sodelujemo z BMWjem. Pripravljamo eNovo mestom, eKoper, eNovo Gorico…. Močan interes je sedaj pokazala Bosna. Želijo, da bi bil naslednji projekt Edison eSarajevo, s številnimi novimi dodatnimi elementi. To vse bo potegnilo za sabo razvoj inovativnih rešitev, tehnično-tehnoloških in poslovnih modelov, ki jih bomo lahko razširjali po jugovzhodni in centralni Evropi. Vse to zato povezujemo v razvojni steber Edisona, ki bo utemeljen v inovativnem centru EDISONa. Tega bomo zgradili v Kopru in bo omogočal mreženje, kreiranje novih idej, razvoj novih rešitev, izobraževanje, preizkušanje in demonstracijo tehnologij na enem mestu. Kreativno, dinamično in fleksibilno okolje, privlačno za strokovnjake, razvojnike, dijake in študente, uporabnike tehnologij, start-up podjetja in že uveljavljene igralce na trgu je nujno za doseganje prebojnih rešitev. Ukvarjamo se denimo z novimi revolucionarnimi načini polnjenja električnih vozil. Pomemben projekt je lesena biomasa naslednje generacije, aplicirana na električna vozila prihodnosti. Resno smo se začeli ukvarjati še s tretjim stebrom Edisona. S stebrom izobraževanja, znanja, človeških resursov, saj danes nimamo niti študija zelene e-mobilnosti prihodnosti, kadrov, ki imajo sposobnost povezovati digitalne tehnologije, informacijsko komunikacijske tehnologije, obnovljive vire energije, matematične algoritme, inovacije poslovnih modelov… Lansirali smo Edison fundacijo…

Projekt EDISON lahko postane vseevropski projekt. Kaj boste storili, da se bodo najrazvitejše tehnologije razvile v EDISONu? Slovenska stroka in znanost sta zelo angažirani.

Z enako intenziteto in energijo delamo na jugovzhodni Evropi in na centralni Evropi. S poudarkom na razvojnih projektih, tehnično-tehnoloških in poslovnih inovacijah in tudi na poslovnih modelih. Pogovarjamo se s pomembnimi evropskimi avtomobilskimi proizvajalci, da vstopijo v Edison. Pogovarjamo se z avtomobilskimi grozdi Avstrije, Bavarske in Madžarske za skupen nastop v razvojnih projektih Edisona. Skupaj že gradimo konture evropskega projekta Edison, s katerim bomo nastopili do Bruslja. Predvsem pa se pripravljamo na zelo pomembno strateško konferenco aprila 2018 v Ljubljani. Edison bomo predstavili 26 transportnim evropskim ministrom, 3.000 udeležencem, pomembnim predsednikom avtomobilskih družb. Slovenska platforma Edison je bila oblikovana julija s preko 40 podjetji in organizacijami, s čezmejnim sodelovanjem med znanostjo, izobraževanjem, industrijo in javno sfero. To je največja moč Edisona. Da premoščamo prepad med znanostjo in gospodarstvom. Gre za projekt, za katerega imajo vsi interes. Tako se bo sedaj Edison še internacionaliziral.

Če boste dobili prometni interes Evrope, boste lažje dobili evropska sredstva. Ali niso ta ključna za bodoči razvoj zelene mobilnosti v Evropi?

Tudi, predvsem v štartni fazi, v fazi njihovega razvoja, prototipiranja in preizkušanja. Ob tem morajo to vse biti projekti s svojo ekonomsko logiko, ki upravičuje intenzivno investiranje vseh sodelujočih.

Ali ste morda napravili kakšno simulacijo, koliko sredstev bi potrebovali za to, da se projekt EDISON pospeši?

Simulacija tega razvoja je eden izmed pomembnih projektov Edisona. Norveška v praksi dokazuje, da je možno v kratkih, okvirno petih letih doseči pri prodaji novih avtomobilov 1/3 prodaje električnih vozil. Tudi mi rabimo te celovite, holistične simulacije. Istočasno sam poskušam nabrati čim več izkušenj z vožnjo električnega avtomobila, da lahko o tem govorim kompetentno. Osebno se je to veliko razodetje zgodilo leta 2015, ko sem se začel voziti z električnim avtomobilom BMW i3. Ko v praksi dojameš, kakšna je kvaliteta vožnje in kako tudi polnjenje ni tako velik problem, saj 90 % polnjenj opraviš ponoči, se stereotipi zrušijo. Veliko stereotipov izhaja od tistih, ki s tem nimajo prav nobene izkušnje.

Za električni avtomobil govorite s srcem, tudi zato, ker ga vozite. Vprašujem vas kot managerja Hidrie, kakšen je razvojni, tehnološki in poslovni interes Hidrie, da projekt Edison v prihodnjih letih uspe? Če bo Hidria hotela ohraniti vodilno pozicijo, bo morala veliko narediti na področju razvoja, znanosti in inovacij.

Mi po eni strani izboljšujemo dizelsko tehnologijo, ki danes predstavlja nekaj pod 15 % celotne prodaje Hidrie. Ne glede na veliko rast tega segmenta v naslednjih petih letih bo ta zaradi rasti preostalega dela Hidrie v relativnem deležu obdržal okvirno to velikost. Po drugi strani intenzivno vlagamo v razvoj visoko učinkovitih ključnih delov statorjev, rotorjev, elektromotorjev prihodnosti. Ta program predstavlja že danes 50 % celotne Hidrie in se bo še bistveno povečal. V Edisonu na ta način spodbujamo električno mobilnost, spodbujamo rast trga za električno mobilnost. S projektom Edison tudi prihajamo v zelo drugačen stik z našimi kupci, tudi kot kupec in uporabnik njihovih avtomobilov, ne pa »samo« kot »dobavitelj«, kar bistveno krepi našo relacijo z njimi. Enako velja za vse člane EDISON-a. Tudi za člane, ki bodo še pristopili, saj nastaja zelo močan network za razvojna evropska sredstva, ki so pomembna vsebina. To je projekt za evropsko konkurenčnost na globalnem nivoju.

Zakaj se Mestna občina Ljubljana ni priključila EDISON-u? Ljubljana je najmočnejša v Sloveniji na področju zelenega prometa.

Z Mestno občino Ljubljana se že povezujemo in dogovarjamo konkretne elemente aplikacije prvega električnega avtobusa, ki bi bil dinamično brezžično polnjen s ceste v Ljubljani.

Kako bi naj slovenska razvojna politika še bolj spodbudila razvoj zelene mobilnosti?

Vizijo Slovenija 2030 s poudarkom na zeleni mobilnosti in Sloveniji kot laboratorija zelene mobilnosti prihodnosti moramo še dodatno konkretizirati. Kje točno si želimo biti l. 2030 in kako bomo to dosegli – kdo/kaj/kdaj…? Takrat v naših mestih ne bo več prometa z avtomobili samo z motorji z notranjim zgorevanjem. Kako bomo konkretno pospešili in implementirali integrirane rešitve intermodalne vožnje z električnimi avtomobili, avtobusi in kolesi, kakšno infrastrukturo rabimo za to. Glede na velike napore sedaj že 15 partnerjev v Edisonu v smeri brezžičnega induktivnega statičnega, hibridnega dinamično- statičnega in dinamičnega brezžičnega polnjenja iz ceste, pri čemer to ekipo še krepimo z najboljšim svetovnim znanjem in pri tem intenzivno in odlično sodelujemo z vlado, bi veljalo celovito razdelati ta koncept. Slovenijo pa uporabiti kot vzorčni primer za nekaj, kar bo v primeru našega uspeha novi standard za Evropo, za svet. Postaviti se moramo v vlogo laboratorija za rešitve zelene mobilnosti prihodnosti in jih začeti razvijati in preizkušati v praksi.